Novice Svet24

Colin in Diane sta se v Tolmin odpravila minuli petek. Povesta, da je pot hitro minila in da sta svojo nastanitev precej hitro našla. Nastanitev sta rezervirala za dve nočitvi, saj sta ob vnaprejšnjem raziskovanju po spletu, kaj vse lahko v Tolminu doživita, sklepala, da bosta za to potrebovala vsaj dva dneva. »Ko sva prispela do stanovanja, sva razočarana ugotovila, da se je sezona za lastnike končala. Lastnikova hči nama je zgolj na hitro predala ključ, si zapisala številko dokumentov in odšla. Stanovanje je bilo sicer prijetno, a sva se počutila kot vsiljivca, ki nista ravno zaželena.

arhiv

Ker sva prispela precej pozno, vreme pa nama ni bilo prav naklonjeno, sva se zadrževala v sobi, brala in na spletu raziskovala, kaj vse si bova ogledala. Zjutraj sva precej hitro vstala, saj smo bili dogovorjeni, da nam lastnikova hči vrne dokumente, a je ni bilo, kar se mi zdi precej neodgovorno do gostov,« strogo pokara Diane.

Z brezplačnim avtobusom do Tolminskih korit

Odpravila sta se v turističnoinformacijski center (Tic) in prijazna informatorka jima je posredovala precej koristnih informacij. »Colin si je v Ticu kupil čudovito majico s potiskom reke Soče, prijazna informatorka pa nama je predstavila nešteto možnosti, ki jih Tolmin ponuja. Vse od kajakaštva, splavarjenja in kanjoninga do ziplina, plezanja in padalstva, da ne omenjam možnosti pohodništva in kolesarjenja. Povedala je, da se čez poletje odvijajo številni festivali in da je poskrbljeno tudi za odlične transportne povezave. Na voljo so avtobusi pa tudi vlak, ki pelje iz Bohinja do Mosta na Soči. Na voljo je veliko kampov, hostlov in sob, namenjenih športnim navdušencem,« našteje Diane. A kljub bogati izbiri sta ostala skromna. »Odločila sva se, da se odpraviva na krajšo pohodniško turo. Ujela sva brezplačni avtobus, ki naju je odpeljal do Tolminskih korit.

arhiv

Čudovita izkušnja, a naj povem, da je pot precej zahtevna, še posebno če nisi primerno obut. Ogledali smo si stičišče dveh sotesk, deroči slap, ki je zaradi strmih pečin in ozke soteske glasno bučal, ter se sprehodili do Zadlaza - Čadrga, kjer smo imeli nekaj počitka. Tam sva si privoščila odličen zavitek iz jabolk, skute in orehov. Najprej sva naročila samo enega, a je bil tako dober, da sva si nato privoščila še enega,« v smehu opisuje Diane. Načrtovala sta, da se bosta sprehodila do Čadrga in si tam ogledala čudovito vas ter nato še kapelo na Javorci, a je slabo vreme spremenilo njune načrte. Tako sta se odpeljala do Mosta na Soči in se sprehodila ob obrežju ter si ogledala Cerkev svete Lucije. »Priznati moram, da me je notranjost cerkve povsem prevzela, in upam si trditi, da je zame to ena izmed lepših cerkva, kar sem jih videla v Sloveniji. Notranjost je okrašena s slikami in freskami Toneta Kralja, kar je paša za oči. Pa tudi arhitekturna zasnova je dih jemajoča,« slikovito pripoveduje Diane.

arhiv

Ko sta se odpravljala iz cerkve, sta videla skupino kanuistov, ki so uživali ob spuščanju po reki, ter gručo veselih ljudi, ki so se s parno lokomotivo peljali skozi kraj. Počasi sta se vrnila v apartma, kjer sta prenočevala. »Nato sva šla na sprehod, saj sva iskala kaj za večerjo, a sva le s težavo našla kaj brez mesa. Pravzaprav nama ni preostalo drugega, kot da greva v picerijo tik ob najinem apartmaju. Postregli so nama sicer precej žvečljivo testo in preveč pelatov, a osebje je bilo prijazno in prijetno, sama restavracija pa je bila izjemno čista. Po večerji sva se odpravila v apartma in legla k počitku,« pove Colin.

Bogata muzejska zbirka

Naslednje jutro sta se še enkrat sprehodila po kraju, prepredenem s številnimi zgodovinskimi spomeniki, ki opominjajo na drugo svetovno vojno. »Veliko je spominskih pokopališč, spomenikov in razstav s srhljivimi fotografijami, ki opominjajo na čas grozot. Razstavljeni so tudi zarjaveli stroji za tisk, sod mitraljeza in orožje. Ob strani pa kamnita tablica s seznamom padlih mož in sinov. Menim, da je prav, da opomniki nenehno spominjajo na grozljive čase, ki se ne smejo nikoli več ponoviti,« zamišljeno pravi Diane.

arhiv

Nedeljsko jutro sta izkoristila tudi za ogled Kobarida, kjer sta obiskala slap Kozjak in se razgledala po kraju, nato pa sta se vrnila v Tolmin, kjer sta obiskala še muzej. »Sobe so zelo spretno tematsko urejene. Videti je mogoče številne predmete iz prazgodovine pa tudi veliko predmetov iz obeh vojn. Diane si je že več let prizadevala, da bi si ogledala grški skifos, ki ga hranijo prav v Tolminu, presenečena je bila nad njegovo ohranjenostjo. V muzeju je prav tako replika znamenite kostne piščali. Prepričan sem, da muzej nikogar ne pusti ravnodušnega,« pohvali Colin. Nevihta je sicer po obisku še močneje divjala, kot preden sta stopila v muzej, a ni jima preostalo drugega, kot da muzej zapustita in se počasi vrneta domov.

arhiv

Mesto potrebuje preporod

»V Tolminu sva že bila pred 12 leti, in čeprav se je poletni turizem močno razvil, se sicer kaj več ni bistveno spremenilo. Precej žalostno, saj gre za prijetno mesto. Tudi to, da se s septembrom sezona konča, se mi ne zdi dobra ideja. V samem kraju je bilo še precej turistov, ki so bili podobno kot midva prevečkrat izgubljeni in brez idej, kaj početi. Kot turista lahko rečeva, da bi bilo nekaj denarja vredno nameniti tudi izboljšanju celostne podobe mesta in ponudbe, ne zgolj športnemu poletnemu turizmu, saj ima mesto ponuditi bistveno več od tega,« na koncu strogo pripomnita Colin in Diane.

Galerija

Poglej vse fotografije (5)

arhiv