Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) ocenjuje, da je glede na vse meritve še vedno rekordno vroče poletje 2003, letošnje (2019) pa se uvršča po kriteriju povprečne temperature in števila toplih dni na drugo mesto. Zelo vroča so bila po podatkih Arsa tudi poletja 2012, 2013, 2015 in 2017. Tudi poletji 2018 in 2016 sta prinesli nadpovprečne temperature, ne pa hude vročine.
Če ne bi videli uradnih podatkov, skoraj ne bi mogli verjeti, da je bilo letošnje poletje tako vroče, predvsem glede na to, da ni bilo nekih pretiranih vročinskih valov, ki bi dejansko ogrožali življenja ljudi, tako kot po nekod po Evropi.
Vročinske smrti
V Franciji je zaradi rekordnih temperatur po besedah francoskega zdravstvenega ministrstva umrlo okoli 1500 ljudi. Visoke temperature so bile v večini primerov usodne za ljudi, starejše od 75 let. Zaradi visokih temperatur, ki naj bi po mnenju strokovnjakov postale stalnica v Evropi, pa so poleg starejših ogroženi še cestni delavci in tudi majhni otroci. Evropo je letos poleti sicer prizadelo več vročinskih valov, padali so celo temperaturni rekordi. Sploh junija je vročinski val v več evropskih državah podrl junijske rekorde. Takrat je Evropo namreč dosegel saharsko vroč zrak, najbolj pa so posledice teh do 10 stopinj višjih temperatur kot običajno čutili, kot rečeno, v Franciji, pa tudi v Nemčiji, Španiji in Italiji.
Neurja po državi
V Sloveniji po znanih podatkih vročina letos ni terjala človeških življenj. So pa bili zaradi neurij in toče poškodovani vozila, strehe in pridelki. Marsikje po Sloveniji je letos klestila toča, ki je uničila plodove sadnega drevja, trto ali povrtnine. Nikjer pa ni bilo letos take katastrofalne toče, kot je bila v lani v Črnomlju ali leta 1998 v Podčetrtku in okolici, ko ni skoraj noben avtomobil ostal cel, niti nobena streha, ljudje pa so lahko vinograde, njive in vrtove zgolj pograbili.
Smrtni davek na cestah
Letos poleti seveda tudi ni bilo vse lepo, omenili smo že določena neurja in točo, ki so pustili posledice, a te posledice se še zdaleč ne morejo meriti s posledicami prometnih nesreč, ki jih tudi letos ni bilo malo. Od 29. aprila letos do prvega tedna septembra je na slovenskih cestah življenje izgubilo 27 oseb, kar je zelo slaba popotnica za letošnje poletje, ki je, kot rečeno, sicer bilo vroče, a kar zadeva prometne nesreče, tudi zelo tragično.
»Zanimivo poletje«
Zaključimo s soncem. Letos poleti smo doživeli štiri vročinske valove, od tega dva v juniju in po enega v juliju in avgustu. Zanimivo, po besedah Braneta Gregorčiča z Arsa, je, da čeprav zelo intenzivnih in dolgotrajnih vročinskih valov ni bilo, poletje 2019 zaseda po svoji povprečni temperaturi tako visoko mesto. Velik prispevek pri tem lahko po njegovem mnenju pripišemo dokaj visokim jutranjim temperaturam. Letošnje poletje je bilo tudi razmeroma suho in nadpovprečno osončeno, kar še posebej velja za junij.
