Novice Svet24

Pablo prihaja iz Santanderja, majhnega mesta v provinci Kantabrija na jugu Španije. V Slovenijo je prišel na študijsko izmenjavo, v času petletnega izobraževanja na medicinski fakulteti. Slovenijo opiše kot ljubko deželo z raznoliko naravo in čudovitimi razgledi, Slovence pa kot prijazne in gostoljubne ter zmeraj pripravljene priskočiti na pomoč. »Zelo prijazen narod,« pohvali. Na pot do Divače se je odpravil s svojim dekletom, ki ga je obiskala pri nas. »Najela sva avtomobil, kar bi označil kot najboljšo možnost, saj so znamenitosti razpršene po regiji. Pešačenje bi bilo precej zamudno ali celo neizvedljivo v tako kratkem času,« pojasni Pablo. Sicer s potjo nista imela težav. Pred odhodom sta preverila tudi nekatere spletne strani, med njimi sta izpostavila spletno stran Hribi.net. »Uradna spletna stran kraja ni namenjena turistom, tako da sva največ podatkov o zanimivostih in kraju pridobila s spletnih strani Wikipedija in Hribi.net. Pomagal sem si tudi z Googlovim zemljevidom in pregledal, kaj si lahko ogledava. Pomagali so nama domačini in lastnik hiše, v kateri sva prenočevala. Ta nama je priporočil tudi odlično restavracijo, tam sva si privoščila večerjo, ter ogled jam in naravnega parka, kar sva obiskala prihodnji dan, torej v nedeljo,« pove Pablo.  

osebni arhiv

Impresija kraškega svega

Ljubljano sta naša turistična izvedenca zapustila v sobotnem jutru in po 45 minutah vožnje prispela v Divačo. Sprehodila sta se po majhnem, tihem kraju in ta je nanju naredil izjemno prijeten vtis. Izgubljala sta se med ulicami in malce raziskovala, nato pa se odločila, da se sprehodita do Risnika, kjer sta naravna plezalna stena in jama. »Gre za izjemno impresiven košček narave, ki je le streljaj oddaljen od vasi. Sama sva bila na tem območju. Bilo je izjemno mirno in spokojno, obdajala naju je čudovita narava,« opisuje Pablo. Nato sta se vrnila v vas in se ustavila v lokalni trgovini ter kupila nekaj prigrizkov in vode za popoldanski pohod na Vremščico.

osebni arhiv

»Pri pregledu spletnih strani sem naletel na Vremščico, goro vzhodno od Divače, do katere vodi veliko poti. Odločila sva se, da se tja odpraviva iz Loščice, od koder je pot nekoliko krajša, zasledila pa sva tudi dobre ocene spletne strani Hribi.net, kar naju je prepričalo, da izbereva to stezo. Pohod na goro je hitro minil. Poti so dobro označene vse od začetka do konca. Nagrada za prehojeno pot pa je neprecenljiva ... veliko čudovitih razgledov, ki jih spremljata neverjetna narava in čudovita pokrajina. Z vrha je mogoče videti slovenske Alpe, viden pa je tudi del italijanskih, torej Dolomitov. Ob poti je veliko razglednih točk s klopmi, kjer se lahko pohodniki ustavijo, se odpočijejo in si privoščijo malico. Gre za izjemno tih in miren kraj, kjer slišiš le pohodnike in družine, ki se vzpenjajo na goro. To je nekaj, kar je vredno doživeti,« Pablo slikovito pripoveduje o svoji izkušnji.

Goveja juha in divjačinski golaž

Po pohodu sta se odpravila do BanB, hiše, kjer sta prebivala. Prenočila nista v Divači, saj so bile v kraju nočitve razmeroma drage. Njuna namestitev je bila v majhni vasici, oddaljeni pet kilometrov, našla pa sta jo prek spletne strani Booking.com. »Gre za čudovito hišo s prijaznim lastnikom, ki govori tekoče angleško. Priporočil nama je restavracijo, kjer sva večerjala, pa tudi sicer je pripomogel z nasveti in priporočili. Večerjala sva v gostilni Muha, majhni restavraciji, ki je bila polna radovednih in nasmejanih domačinov. Vzdušje je bilo prešerno in prijetno, takoj sva vedela, da gre za prijeten kraj.

osebni arhiv

Želela sva pokusiti lokalne specialitete, zato sva natakarja prosila za pomoč pri naročanju. Jaz sem si privoščil govejo juho, medtem ko si je moje dekle privoščilo gobovo. Njena je bila po mojem mnenju boljša. Nato so mi postregli z golažem in polento, njej pa z domačimi njoki in gobovo omako. Vredno je pokusiti. Seveda sva vse skupaj pospremila z nekaj vrčki piva. Odlično je bilo,« pohvali Pablo. Po večerji sta se vrnila v prenočišče in legla k počitku.

Poplavljene Škocjanske jame

Naslednje jutro jima je lastnik pripravil bogat zajtrk, ki jima je zagotovil energije za ves dan. »Imela sva srečo z vremenom. Sobota je bila sončna, tako sva lahko ves dan preživela zunaj. Nedelja pa je bila deževna in primerna za obisk jame. Lastnik nama je priporočil, da obiščeva Divaško jamo, a ko sva tja prispela, sva ugotovila, da je ogled mogoč le od maja do oktobra. Jamo bom tako mogoče obiskal maja. Nato sva se odločila, da obiščeva Škocjanske jame in regijski park. Bilo je super. Naj povem, da imajo vodene oglede vsak dan ob 11. in 13. uri, ob nedeljah tudi ob 15. uri. Jamo je vredno obiskati, zanimivo je, da skoznjo teče reka Reka.

osebni arhiv

Zaradi nedavnih poplav smo žal lahko videli samo polovico jame, kar se sicer zgodi vsaki dve oziroma tri leta. Zato je bila tudi vstopnina le polovična. Po ogledu jame sva obiskala še deset minut oddaljeni grad Školj. Sicer sva videla zgolj ruševine, a je bil obisk vseeno zanimiv. Ni se nama še mudilo domov, zato sva se odločila, da se zapeljeva do Predjamskega gradu, ki je oddaljen 30 kilometrov. Ampak to je že druga zgodba. Kakorkoli, lahko povem, da je Divača z okolico prijetna regija, a če jo želiš resnično spoznati, potrebuješ avtomobil. Le tako si lahko privoščiš ogled vseh naravnih lepot ter bližnjih manjših krajev in znamenitosti na tem območju Slovenije.«

Galerija

Poglej vse fotografije (9)

osebni arhiv