Jakub in Anna sta se v Slovenijo preselila septembra, ko je Anna prišla na študijsko izmenjavo. Jakub je po poklicu arhitekt in oblikovalec interierjev. Svoje delo opravlja od doma. To pa je omogočilo nemoteno selitev v Slovenijo, pa tudi finančno stabilnost. Pravita, da se ne želita vrniti, rada bi ostala v Sloveniji. V Ljubljani se dobro počutita, všeč so jima zelenje, ki obdaja mesto, dostopnost in gostoljubnost.
Na pot do Razkrižja sta se Jakub in Anna odpravila v petkovem jutru, ko sta sedla na vlak za Ljutomer. Vožnja je bila udobna in prijetna. Tri ure pa so minile, kot bi trenil, razlagata. »Slovenija je zelo bogata dežela. Na tako kratki razdalji se na poti zvrstijo številni hribi, čiste reke, polja in prostrana ravnica. Zelo bogato okolje vas obdaja,« pravi Anna. Ko sta prispela v Ljutomer, sta najprej odšla do avtobusne postane, da poiščeta ustrezen prevoz.
Na avtostop
Prvi avtobus, ki bi ju pripeljal na Razkrižje, je peljal šele čez dve uri, zato sta se odločila, da se na pot odpravita peš in poskusita srečo z avtostopom. Kmalu se jima je nasmehnila sreča. »Precej hitro sva dobila prevoz. Gospod, ki naju je peljal do Razkrižja, sicer ni govoril angleško, vendar se ni bilo težko sporazumevati. Ko smo prispeli, je sovoznik pokazal na cerkev in turističnoinformacijski center ter nama tako olajšal iskanje. Zahvalila sva se, voznik in sovoznik pa sta nama zaželela srečo ter podarila vsakemu po dve jabolki. Zelo prijazno in nenavadno,« navdušeno pripovedujeta Jakub in Anna. Mislila sta, da gre zgolj za začetno gostoljubje, vendar pozneje ugotovila, da temu vendarle ni tako.
Informatorka in vodička v enem
Obiskala sta Tic, ki ima prostore v isti stavbi, kot je županova pisarna. V Ticu ju je pozdravila prijazna informatorka Nataša, ki jima je ponudila številne brošure in zemljevide, v nadaljevanju pa je bila tudi njuna vodička ter desna roka na poti. Prijazno dobrodošlico jima je prišel zaželet tudi župan, ki ju je povabil na enega izmed dogodkov. »Informatorka Nataša, ki je bila najina vodička, nama je predstavila veliko zanimivih dogodkov in muzejev na prostem. Tako sva morala izbirati, kaj si bova ogledala in kaj bova izpustila. Skoraj preveč je bilo vsega,« prizna Jakub.
Po dobri uri in pol so se odpravili do Ivanovega izvira, ki velja za zdravilnega. »Priznam, da sem se naslednji dan po precejšnjem mačku, ko smo znova obiskali izvir in sem popil nekaj vode, počutil mnogo bolje,« v smehu pove Jakub. Ob Ivanovem izviru, ki leži v dolini, pa je tudi leseno gledališče, ki ga uporabljajo za predstave na prostem. Tam sta si naslednji dan ogledala tudi predstavo o prihodu svetih treh kraljev. »Priznam, nisem se pretirano veselila obiska Razkrižja, saj nama je večina prijateljev iz Slovenije dejala, da tam ni kaj početi. A ob prihodu sva bila povsem očarana,« razlaga Anna.
Hobit hiške
Po ogledu Ivanovega izvira sta se Anna in Jakub z vodičkoodpravila do hišk, ki so zgrajene pod zemljo in so videti kot hiše iz filma Hobit. Narejene so iz povsem naravnih surovin, namenjene pa so turistom. Tam sta posnela serijo fotografij, saj je pokrajina delovala zelo pravljično. Prijazen lastnik ju je nato povabil na kozarec svojega domačega vina. Pravita, da ni ostalo le pri kozarcu, temveč se je teh zvrstilo kar nekaj. Vsekakor pa ni manjkal niti domač narezek, kjer so se ponujali meso iz »tunke«, prekajene klobase, čebula, domač kruh in kumare.
Hiše iz blata
Pot so nato nadaljevali do prazgodovinskega muzeja, kjer imajo na prostem zgrajene hiške iz blata in lesa in kjer želijo prikazati, kako so ljudje na tem ozemlju živeli pred 1500 leti. Domačini so zanju pripravili tudi predstavo, v kateri so prikazali življenje v takratnem času. Seveda se je predstava zaključila v slogu. Jakubu in Anni so postregli z domačim vinom in lokalnimi dobrotami, med katerimi niso manjkali zeliščni kruh, pletenica, gibanica in še kaj. Po ogledu prazgodovinskega muzeja sta se popotnika odpravila do hiše, ki sta jo najela. Šlo je za starejšo hišo, ki pa je bila v celoti obnovljena. Tam sta ju prijazno sprejela Marta in Igor, jima razkazala hišo in jima razložila pravila ter ju povabila na zajtrk naslednje jutro. Marta je pripravila obilen zajtrk, ki je bil skoraj v celoti iz domačih izdelkov. »Bil je odličen zajtrk, toliko vsega je bilo … Vse je bilo izjemno okusno,« pohvalita.
Čevljarska delavnica
Po zajtrku sta si Jakub in Anna ogledala zasebni muzej pri Gašpariču, kjer so jima predstavili čevljarsko delavnico in čevljarsko orodje ter pripomočke, ki jih potrebujejo dimnikarji. Gospod Branko, lastnik muzeja, je povedal, da se je s čevljarstvom ukvarjal njegov oče, ker pa obrt izumira, jo je postavil na ogled turistom, ki obiščejo Razkrižje, da se tako poučijo o obrteh okolja in tradiciji, ki se je nekoč prenašala iz roda v rod. Po ogledu ju je vodička peljala do zeliščnega vrta, kjer so jima predstavili vrtičke, na katerih skozi leto gojijo zelišča, ki jih jeseni sušijo za sirupe in različne zeliščne čaje.
Vesela žganjekuha
Obiskala sta tudi domačina, ki se ukvarja z žganjekuho. Tam so jima predstavili tudi številne likerje, med katerimi sta jih morala nekaj tudi pokusiti. Seveda pa to ni bilo vse, tam so ju pričakali še folkloristi, ki so zaplesali nekaj plesov v narodnih nošah ob zvoku domače harmonike. Jakub in Anna sta bila očarana nad predstavo in omamljena od opojnih okusov. Presenečenj pa še ni bilo konec. V sosednji hiši ju je čakala pogostitev, ob tem pa so jima še prikazali, kako se pripravijo domači mlinci.
Veličastna predstava
Zvečer sta si ob Ivanovem izviru ogledala še predstavo o prihodu svetih treh kraljev in uživala v prvi vrsti, ob boku župana in drugih pomembnih domačinov. »Vsi, tako igralci kot vsi ostali, ki sodelujejo pri predstavi, so domačini. Kot so nama povedali, jih je skupaj okoli 100. Prekrasno je bilo. Bilo je ogromno ljudi, nekateri so prišli na predstavo celo z avtobusi,« navdušeno pripovedujeta. Po predstavi ju je župan skupaj z ostalimi sodelujočimi povabil na večerjo v bližnjo gostilno, kjer sta uživala ob okusni domači hrani, manjkala nista niti bograč in gobova juha ... Večerja se je zavlekla pozno v noč, zato sta nedeljsko jutro skorajda prespala. Vsekakor pa tudi nedelja ni minila brez ogledov. Obiskala sta še bližnjo kovačnico, pa Slomškov mlin in še kaj. »Vikend je vsekakor prekratek za vse, kar to okolje ponuja. Prekrasno je bilo in zelo sva uživala. Pravzaprav sva na Razkrižju našla kar nekaj novih prijateljev in zagotovo se bova še vrnila. Oh, naj povem, da nama je prevoz do Ljubljane ponudila kar gospa Marta, pri kateri sva prenočila; tja se je namreč peljala v službo. Zares sva se imela lepo, zato bi se rada vsem iskreno zahvalila za čudovit in izjemno gostoljuben vikend, ki ga ne bova pozabila. Hvala!« zaključita Anna in Jakub.
Galerija
Poglej vse fotografije (7)
