Aneela in Kamran sta na pot krenila minuli petek. Prevoz sta si rezervirala prek spletne strani Prevoz.org in tako bila dogovorjena, da svojo gostiteljico do Trebnjega, ob 14. uri, počakata na avtobusni postaji pri AMZS.
Izkušnja s prevoza
Kot povesta, je pot trajala slabo uro, gostiteljica Mojca, ki jima je ponudila prevoz, je bila prijazna in zgovorna in je med potjo podala veliko koristnih informacij. Ob prihodu sta najprej poiskala hotel Opara, ki sta ga rezervirala dan prej. Na recepciji so jima skupaj s ključi predali tudi paket presenečenja, ki jima ga je poslal Uroš Primec. Paket je vključeval različne brošure o mestu in čudovite razglednice z znamenitostmi, ki sta si jih v nadaljevanju želela ogledati. Preverila sta sobo, bila je čista in lepo urejena, s čudovitim pogledom na mesto.
Prijazno hotelsko osebje, zanimiva galerija
Po udobni nastanitvi sta se odpravila na kosilo, ki sta si ga privoščila v hotelu. »Kosilo je bilo odlično. Jaz sem si privoščila testenine s piščancem, Kamran pa ocvrt puranji zrezek s sirovimi štruklji. Nikakor se nisva morala upreti tudi sladici, privoščila sva si odlične palačinke Suzette. Pohvaliti moram odlično postrežbo in nadvse prijazne natakarje,« je povedala Aneela. Po kosilu sta še nekaj časa ostala v hotelu, potem pa sta se odpravila na ogled mesta.
»Povedala je, kako nastajajo dela, od kod prihajajo slikarji in kaj upodabljajo. Gre za unikatno zbirko takšne likovne umetnosti v Sloveniji in za eno izmed pomembnejših na svetu. Povedala je, da je prvo srečanje likovnih samorastnikov potekalo prav v Trebnjem, leta 1968. Od takrat dalje je bilo organiziranih veliko samostojnih in skupinskih razstav, številni likovni umetniki, ki so prihajali iz nekdanje Jugoslavije, pa so se predstavljali prav v Trebnjem. Galerija v svoji bogati zbirki hrani več kot 1000 likovnih del, skulptur, grafik, ki jih je ustvarilo več kot 270 umetnikov iz vsega sveta. Letos galerija praznuje zlati jubilej, lepo je opremljena, v njej so razstavljene čudovite slike. Vsem, ki se odpravijo v Trebnje, priporočava ogled, za katerega boste plačali le tri evre po osebi,« razlaga Aneela.Odločila sta se, da med potjo obiščeta še galerijo likovnih samorastnikov, o kateri sta brala v eni izmed brošur. Tam ju je pričakala gospa Andrejka in jima razkazala celotno galerijo.
Lokalnih spominkov ni, Tic je bil zaprt
Po ogledu galerije sta raziskovala mesto in se odločila poiskati trgovinico s spominki. »Našla sva trgovino, v kateri so ponujali ogromno spominkov, vendar nič specifičnega, kar bi bilo iz Trebnjega. Vprašala sva, kje bi lahko kupila lokalne izdelke, pa nama je prijazna prodajalka odgovorila, da je trgovina z lokalnimi izdelki zaprta. Zahvalila sva se in odšla. Poiskala sva turističnoinformacijski center (Tic), vendar je bil zaprt. Informativne ure imajo le ob sredah in četrtkih. Uživala sva v čudovitih barvah praznične okrasitve, božičnih drevesih in lesketajočih se lučkah,« razlaga Kamran.
Ker je postajalo vse hladneje, sta se vrnila v hotel. Po poti sta posnela nekaj fotografij mesteca ponoči, nato pa sta si ob prihodu v hotel v hotelski restavraciji privoščila izbrana slovenska vina in uživala ob prijetni glasbi.
Sobota, dan za raziskovanje
Naslednje jutro je bilo precej sveže. Vstala sta in si privoščila zajtrk in osebje v recepciji prosila, ali jima lahko povedo, kaj v mestu si še lahko ogledata. Ko so jima dali prijazne nasvete, sta se odpravila ogledat cerkev Marijinega vnebovzetja ter župnijski dom v Trebnjem. Nato sta se sprehodila do spomenika padlim borcem v prvi svetovni vojni in do samega predmestja, ki ga obdajajo čudoviti zeleni griči, skozi dolino pa pelje železnica. »Tam sva posnela nekaj fotografij, nato pa sva se odpravila do Trebanjskega gradu. H gradu vodi mnogo poti in verjamem, da je priljubljena turistična točka, v njegovi bližini je mogoče najti tudi ogromno antičnih kipov, vendar moram poudariti, da je grad v izjemno slabem stanju in bi ga bilo treba prenoviti. Nato sva se odpravila nazaj v mestno jedro, natančneje do mestne tržnice, kjer so branjevke prodajale domače izdelke. Uživala sva ob pogovoru z domačini, ki so se trudili govoriti z nama,« razlaga Kamran. Vrnila sta se do hotela, se nekoliko okrepčala, nato pa krenila do športnega in glasbenega središča, ki je v neposredni bližini. »Športni center ima lepo urejeno igrišče za košarko in nogomet pa tudi tekaško stezo.
Kljub mrazu je bilo na igrišču nekaj otrok, ki so igrali nogomet. Posnela sva nekaj fotografij, nato pa sva obiskala še Občinski pihalni orkester, kjer naju je prijazno sprejel Simon Černe. Povedal je, da pripravljajo številne dogodke, koncerte, gledališke predstave in razstave. Razkazal nama je dvorano in predstavil številne inštrumente. Zaigral nama je na bobne, trompeto in saksofon. Zelo sva uživala ob njegovi predstavitvi,« razlaga Aneela. Simonu sta se zahvalila za gostoljubje in se vrnila do hotela.
»No, ob odjavi iz hotela se nama je pripetil neljubi dogodek. Jaz sem pozabil številko PIN svoje kreditne kartice, ki sem jo dobil pred kratkim, Ani pa je svojo bančno kartico pustila doma. Gotovine nisva imela dovolj. Receptor je bil tako prijazen, da je sprejel nekaj gotovine, ki sva jo še imela, in nama dovolil, da preostanek poravnava pozneje. Zares bi se rada zahvalila prijaznemu hotelskemu osebju za tole izjemno gesto,« je dodal Kamran. V hotelu sta si nato privoščila še kosilo, zatem pa sta se okoli pol pete ure popoldne odpravila do avtobusne postaje, kjer sta imela rezerviran prevoz do Ljubljane.
»Preživela sva čudovita dva dni v Trebnjem. Čudovito mestece, ogled katerega z veseljem priporočava. Hotel Opara se ponaša s prijaznim osebjem, dobro hrano in odličnimi vini ter domačimi tortami in domačim sladoledom. Preprosto morate doživeti in okusiti razliko,« sta s ponosom povedala navdušena Kamran in Aneela.