Demografska kriza v Južni Koreji se je poglobila z objavo podatkov, ki kažejo, da je njena rodnost – že tako najnižja na svetu – leta 2023 padla na novo rekordno nizko raven, kljub milijardam dolarjev v vladnih shemah, namenjenih prepričevanju družin, da imajo več otrok. Od leta 2020 beležijo skoraj 8-odstotno zmanjšanje – za ohranitev števila trenutno 51-miljonskega prebivalstva pa bi potrebovali povprečje vsaj 2,1 otroka na eno žensko. Če bo nizka stopnja rodnosti vztrajala, naj bi se prebivalstvo petega največjega gospodarstva v Aziji do leta 2100 skoraj prepolovilo na 26,8 milijona, poroča Inštitut za meritve in vrednotenje zdravja na Univerzi Washington v Seattlu.
S podobni težavami se soočajo tudi na Japonskem. Številni mlajši Japonci pravijo, da se nočejo poročiti ali imeti družine zaradi slabih zaposlitvenih možnosti in življenjskih stroškov, ki rastejo hitreje kot plače, skupaj s korporativno kulturo, zaradi katere oba starša težko delata.
