Novice Svet24

Viri so povedali, da gre denar, ki ga plačujejo lastniki evropskih tovornih ladij, na zunanje bančne račune, ki so povezana s podjetji, ki jih ima v lasti ali upravlja uradni tiskovni predstavnik hutijevcev Mohammed Abdel Salam.

Zaradi napadov hutijevcev, ki motijo promet na pomorski poti, prek katere gre približno 12 odstotkov svetovnega pomorskega prometa, se podjetja v zadnjih mesecih preusmerjajo v daljšo in dražjo pot okoli Afrike. Število ladij, ki si še vedno upa prečkati nevarno pot iz Sueškega prekopa proti Rdečemu morju do Adenskega zaliva se znatno zmanjšuje. Nekatere, ki si izberejo to pot pa spremlja vojaško spremstvo, ki pa seveda ogromno stane. Pred začetkom vojne v Gazi in porastu agresije in piratstva hutijevcev je ožino Bab al-Mandab dnevno prečkalo okrog 60 ladij, sedaj se je to število zmanjšalo na 12.

Vir je ocenil, da povprečni znesek denarja, ki ga hutijevci zahtevajo za varen prehod vsake ladje, znaša približno pol milijona dolarjev. "Obstajajo ladje, ki plačajo skoraj milijon dolarjev ali manj, ti zneski pa vseeno ostajajo nižji od operativnih stroškov, ki jih potrebuje ladja, če bi raje plula skozi Rt dobrega upanja." je še povedal vir.

Hutijevci bi v primeru, da to drži, lahko precej obogateli, saj bi po izračunih na tak način lahko dobili tudi do 180 milijonov dolarjev na mesec, kar bi pomenilo, da bi bili njihovi prihodki od ladij v Rdečem morju visoki kar dve miljardi dolarjev letno, v primeru, da bi razmere ostale dlje časa takšne kot so. Hutijevci sicer zatrjujejo, da so vse ladje, ki pljujejo mimo njihove obale varne, razen izraelska plovila ter ladje povezane z Združenimi državami ali Združenim kraljestvom, saj podpirajo izraelsko vojno proti Palestincem v Gazi.

Evropska unija, ki se zaveda problematične situacije, je pred kratkim napovedala začetek pomorske misije "ASPEDS" za pomoč pri zaščiti tovornih ladij v Rdečem morju. Misija bo potekala vzdolž glavnih morskih trgovskih linij v ožini Baab al-Mandab, Hormuški ožini in mednarodnih vodah v Rdečem morju, Adenskem zalivu, Arabskem morju in Omanskem zalivu. "Evropska unija se hitro odziva na potrebo po ponovni vzpostavitvi pomorske varnosti in svobode plovbe v zelo strateškem pomorskem koridorju," je v izjavi dejal visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Josep Borrell.

Annalena Baerbock, nemška ministrica za zunanje zadeve, pa je dodala: "Pomembno se mi zdi, da začnemo to misijo, ker pomeni zaščito lastnega ladijskega prometa, predvsem pa jasno pove, da kot mednarodna skupnost stojimo skupaj pred napadi in za svobodo pomorskih poti."