Na Hrvaškem je v začetku leta začel veljati paket zakonov iz davčne reforme, ki spreminja tudi obdavčitev počitniških hiš in apartmajev. Višino davka tako kot doslej določa mesto oziroma občina, kjer stoji nepremičnina.
Počitniška hiša je po hrvaški zakonodaji vsaka stavba, del stavbe ali stanovanje, ki se uporablja občasno ali sezonsko. V skladu s tem se za počitniško hišo ne šteje nepremičnina, ki se uporablja vse leto, ne glede na to, ali jo lastnik uporablja za bivanje ali jo daje v stalni najem, pa tudi ne nepremičnina, primerna za stanovanje, ki se sploh ne uporablja.
Do konca leta 2023 je na Hrvaškem veljal zakon, po katerem je lastnik počitniške hiše plačeval od 0,66 do 1,99 evra davka na kvadratni meter uporabne površine, po novem pa lahko davek znaša od 0,60 do pet evrov na kvadratni meter.
Lastnik počitniške hiše ali apartmaja, velikega 50 kvadratnih metrov, je doslej na primer plačeval od 33 do 100 evrov davka letno, zdaj pa bo plačeval od 30 do 250 evrov. Za 80 kvadratnih metrov velik apartma ali počitniško hišo bo v občini oz. mestu z najvišjo možno obdavčitvijo medtem plačeval 400 evrov letno, namesto dosedanjih 160 evrov.
Med lastniki počitniških hiš je tudi veliko Slovencev
Po podatkih hrvaške davčne uprave iz sredine januarja se je za dvig davka na počitniške hiše odločilo 240 od 556 mest oz. občin. 303 enote lokalne samouprave obdavčitve niso spreminjale, 13 pa jih je davek znižalo.
Za najvišjo možno obdavčitev se je odločilo okoli 50 mest oz. občin, predvsem na jadranski obali.
Večina mest in občin na jadranski obali je najvišji možni davek na počitniške hiše imela že doslej. Najradikalnejšo odločitev so po navedbah hrvaškega Tportala sprejeli v Dubrovniku in na Mljetu, kjer doslej sploh niso zaračunavali davka na počitniške hiše, od 1. januarja pa znaša pet evrov na kvadratni meter.
Najvišjo možno obdavčitev so med večjimi mesti uvedli tudi Zagreb, Reka, Pulj in Šibenik. Sedem velikih mest, vključno z dvema turističnima središčema, Splitom in Zadrom, je ohranilo sedanjo obdavčitev, šest mest s seznama 20 največjih hrvaških mest pa tega davka še vedno ne zaračunava, piše Tportal. Davka na počitniške hiše sicer še vedno ne zaračunava večina mest in občin na severu in vzhodu Hrvaške ali pa so zadržali minimalno obdavčitev.
Slovenci so po neuradnih podatkih lastniki več kot 110.000 nepremičnin na Hrvaškem, med katerimi jih je največ na obali. V letu 2023 so po podatkih hrvaške davčne uprave kupili nekaj manj kot 3400 nepremičnin. Leta 2022 so jih okoli 3300, leta 2021 pa okoli 2300.
Informacije o tem, ali se nepremičnina šteje za počitniško hišo, so dostopne na hrvaškem ministrstvu za finance. Lastniki morajo podatke o počitniški hiši, potrebnih za določitev davka, kot sta lokacija in uporabna površina, dostaviti pristojnim organom lokalne samouprave do 31. marca. Za nepredložitev teh podatkov so predvidene globe, ki znašajo od 10 do 660 evrov za fizične osebe in od 260 do 3310 evrov za pravne osebe.
