Dejansko ga je bilo v ozračju največ pred 400 milijoni let, približno desetkrat toliko, kot ga je danes. Deli Zemlje so bili tako vroči, da življenje tam ni moglo obstajati, po nekaterih podatkih naj bi bila temperatura morja celo več kot 50 stopinj Celzija.
Z razvojem življenja pa so se stvari začele spreminjati. Živa bitja so namreč, še posebej v dobi dinozavrov, dobesedno vsrkavala ogljikov dioksid, saj je osnovni gradnik organske molekule ogljik. Veliko tega ogljika je v stotisočih letih izginilo s površja pod zemljo ali pod morsko dno, kar pa še ni pomenilo, da je izginil. A zaradi tega se je Zemlja začela hladiti, in odkar obstaja življenje, je bila najhladnejša pred približno dvema milijonoma let oziroma v zadnji ledeni dobi. Takrat pa so že obstajali hominidi, sodobni človek se je pojavil pred 200.000 leti, ravno mi pa smo sčasoma dojeli, da lahko ta ujeti ogljik oziroma organske snovi, ujete pod zemljo, uporabimo kot vir energije. In zgodba o kopičenju ogljikovega dioksida se je začela, največja prelomnica pa je bila (nedavno) industrijska revolucija.
Promet in elektrika največja krivca
Danes promet, globalno gledano, pomeni največje izpuste toplogrednih plinov. »Upoštevajoč samo netrgovalne sektorje (neETS), pa promet predstavlja kar polovico vseh izpustov,« pravi Marjeta Benčina, strokovna sodelavka Focusa, društva za sonaraven razvoj. Raba goriv na splošno je sicer glavni krivec, znotraj te kategorije skoraj tri četrtine emisij prispevata cestni promet in proizvodnja elektrike in toplote.
A zaradi prometa danes in tako imenovane »protidizelske gonje« tudi narašča količina tega plina, čeprav se vsi trudijo, da bi upadla. Ker narašča število bencinskih avtomobilov, naraščajo tudi emisije iz tega vira. Ni pa glavno vprašanje, ali bomo imeli bencinski ali dizelski avto, temveč koliko bo ta avto porabil in koliko se bomo vozili. Naraščajoči trend čedalje večjih in težjih avtomobilov nam prav nič ni v pomoč pri zmanjševanju emisij v prometu. Električni avtomobili so kaplja v morje in glede na vire, iz katerih se proizvajajo, in vire elektrike, ki jih poganja, v tem trenutku ne pomagajo bistveno k zmanjšanju količine toplogrednih plinov.
Marjeta Benčina dodaja, da bi k zmanjšanju emisij pripomogla ravno razumna elektrifikacija: »To pomeni, da ne zamenjamo vseh vozil za električna, temveč predvsem uporabljamo trajnostne načine premikanja in se odmikamo od lastništva vozil. Hkrati je treba spremeniti prakse v kmetijstvu ter rabi zemlje in gozdov, izpeljati prenovo stavbnega fonda, bolj učinkovito uporabljati energijo v industriji in tudi zmanjšati porabo energije.«
Azija in Kitajska zastrupljata naše okolje
Sicer pa daleč največ ogljikovega dioksida danes v ozračje spušča Azija, okoli 22 milijard ton na leto, sledita ji Kitajska z 12 in Severna Amerika s 6 milijardami ton. Evropska unija na leto pripomore s 3,2 milijarde ton ogljikovega dioksida, a najbolj bode v oči dejstvo, da se količina tega plina dejansko zmanjšuje le v Ameriki in pri nas, v Evropi. Največja onesnaževalca beležita istočasno skokovito naraščanje.
Slovenija je leta 2021 v okolje izpustila 13 milijonov ton ogljikovega dioksida, kar nas po nekaterih podatkih uvršča nekam na polovico lestvice. »Ocenjujemo, da smo znotraj EU v sredini, tako gledano na prebivalca kot glede na BDP,« dodajajo na Arsu. Sicer pri nas največ plina, 31 odstotkov, odda proizvodnja elektrike in toplote. Največ v Evropi pa odda Nemčija, 810 milijonov ton, na drugem mestu je Velika Britanija s 453 milijoni.
