23-letni King, ki je v ameriško vojsko vstopil leta 2021, je sodeloval na orientacijskem ogledu skupnega varnostnega območja (JSA), edinega dela demilitariziranega območja med Severno in Južno Korejo, kjer si vojaki obeh držav zrejo iz oči v oči. Močno zastražena meja obe državi deli že od konca korejske vojne leta 1953. Ameriški obrambni minister Austin je pojasnil, da je vojak najverjetneje pristal v severnokorejskem priporu. Ameriška vojska situacijo podrobno spremlja in zadevo še preverja. Predstavništvo Severne Koreje pri Združenih narodih in severnokorejski mediji dogodka še niso komentirali.
V ameriški vojski podrobnosti o Kingovem prebegu ne razkrivajo. Po navedbah Isaaca Taylorja, tiskovnega predstavnika ameriških oboroženih sil v Koreji, so s severnokorejsko vojsko nenehno v stiku in »incident rešujejo.«
Kaj natančno se je zgodilo oziroma kaj se je pletlo po Kingovi glavi, še ni povsem jasno. Celoten dogodek je precej bizaren. Kot poroča tiskovna agencija Reuters, ki se sklicuje na anonimna vira iz ameriške vojske, je namreč King v Južni Koreji že odslužil pripor, ki ga je doletel zaradi neke neimenovane kršitve. Po navedbah južnokorejske tiskovne agencije Yonhap naj bi februarja večkrat brcnil in poškodoval policijski avto. Včeraj so ga predstavniki ameriške vojske prepeljali na letališče, od koder bi se moral vrniti k svoji enoti v ZDA, pri čemer je na letališču že prestal varnostni pregled in se namenil proti terminalu, a se na letalo ni vkrcal. Sledil preobrat. Na letališču namreč oglašujejo vodene oglede demilitariziranega območja za civiliste in King se je kot kaže odločil, da se enemu pridruži. Domneva se, da je King, ki je bi v času bega svoboden človek, pobegnil, ker ga je v domovini čakal še disciplinski ukrep ameriške vojske.
Kakšna bo njegova usoda?
Incident, ki ga je zakuhal King, se je zgodil sredi novih napetosti na Korejskem polotoku. Severna Koreja še naprej vestno testira nove balistične rakete, pri čemer je prejšnji teden testirala tudi medcelinsko balistično raketo. Ameriška vojska je medtem na območje poslala svojo podmornico, oboroženo z jedrskim orožjem.
Kaj bodo s Kingom zdaj storili v Severni Koreji oziroma ali ga bodo pripravljeni izročiti nazaj, zaenkrat ostaja neznanka. Kot ocenjujejo nekateri strokovnjaki, jim incident lahko služi kot dobra propaganda, s katero lahko mahajo pred ameriškim nosom. Tako meni Tae Yong-ho, nekdanji severnokorejski diplomat, ki je pred leti prebegnil na jug in je zdaj poslanec južnokorejskega parlamenta. Obenem opozarja, da »glede na pretekle primere ameriških vojakov, ki so prestopili v Severno Korejo, to zanje dolgoročno verjetno pomeni stroškovno precej neučinkovit glavobol.«
Še zdaleč ni prvi
Primeri, ko so od konca korejske vojne leta 1953 v Severno Korejo prebegnili ameriški vojaki, so redki, a obstajajo. Leta 1965 je to storil Charles Robert Jenkins, ki se je pozneje pokesal. Dejal je, da se je želel izogniti služenju vojaškega roka v Južni Koreji in vojni v Vietnamu ter da je pred incidentom spil deset piv. V Severni Koreji, kjer je učil angleščino in celo nastopil v vohunskem propagandnem filmu, je preživel štiri desetletja. Poročil se je z Japonko Hitomi Soga, ki je v Severni Koreji pristala po ugrabitvi. Sogi so leta 2002 dovolili, da se vrne na Japonsko, dve leti pozneje pa se ji je tam skupaj z njunima hčerkama pridružil tudi Jenkins.
Leta 1962 je na sever odšel takrat 21-letni ameriški vojak James Joseph Dresnok, ki bi ga sicer čakala obravnava na ameriškem vojaškem sodišču. Po navedbah njegovih sinov je leta 2016 umrl v Pjongjangu. Leta 1982 je v Severno Korejo prebegnil tudi Joseph T. White. Bili so še drugi, a vse okoliščine teh primerov pogosto niso razjasnjene. Nekateri ameriški državljani so bili ugrabljeni, ko so v Severno Korejo vstopili kot turisti, drugi trdijo, da so jih tja privabili pod lažno pretvezo.
