80-letni Ferdinand je kot dober gospodar drva za zimsko kurjavo naročil že zdaj, ko še pritiska razbeljeno avgustovsko sonce, nihče mu ne more zagotoviti, da ne bodo mešetarji jeseni še bolj navili cene. S pet let mlajšo ženo Gertrude sta se lotila spravljanja drv. Ko je Ferdinand dvignil eno izmed polen, ki jih je bilo treba še razrezati na manjše kose, je proti njegovi roki zaplesal razcepljen jeziček, slišal je sik in odskočil. Na polenih se je zvijala kača, očitno razdražena je hitro smuknila med drva in se skrila.
80-letnik je poklical lokalnega poznavalca kač Hansa Esterbauerja. Povedal mu je, da se med poleni smuka kača, najverjetneje gre za gada. Ga naj sam ulovi in odstrani, je vprašal Esterbauerja. Nak, mu je odsvetoval Esterbauer, počaka naj ga, gad je lahko razkačen in bi ga lahko šavsnil.
Čez pol ure je bil kačji ekspert na kraju dogodka. Previdno je premikal in odmikal polena in naposled uzrl kakšnih 70 centimetrov dolgo kačo. Esterbaurjevo natrenirano oko je ocenilo, da ne gre za gada, ampak za nestrupeno kačo. Ujel jo je in jo odnesel v naravo, je konec zgodbe zaupal Kronenzeitungu.
