"Vidimo, da državi, zlasti Švedska, še nista izpolnili svojih obljub," je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan danes dejal na novinarski konferenci v Ankari in pri tem ponovil, da lahko Turčija še vedno zamrzne njun pristopni proces. Ustrezno zakonodajo mora namreč sprejeti vseh 30 članic, da bosta lahko v Nato sprejeti tudi Švedska in Finska. Doslej je to storila približno polovica članic Nata.
Nordijski državi sta za članstvo zaprosili po ruski invaziji na Ukrajino, s čimer sta se odpovedali svoji tradicionalni politiki vojaške nevtralnosti. Vendar pa je Turčija na njuno pot postavila številne ovire in izrazila skeptičnost do dodelitve članstva dvojici držav, ki po njenem mnenju podpirata terorizem.
Zanimivosti
Odgovorno v prihodnost z naložbenim zavarovanjem
Tri države so prejšnji mesec pred vrhom Nata v Madridu podpisale tristranski memorandum, v katerem sta se nordijski državi strinjali, da bosta obravnavali pomisleke Ankare, tudi glede boja proti terorizmu in prodaje orožja. V sporazumu sta vladi Švedske in Finske obljubili ukrepe proti Kurdski delavski stranki (PKK), ki se že desetletja bori proti turški vladi, in sklenitev sporazumov s Turčijo o izročanju pripadnikov PKK.
Erdogan je dejal še, da se je Švedska zavezala, da bo Turčiji izročila 73 terorističnih osumljencev in pri tem dodal, da na Švedskem živi med 70.000 in 150.000 kurdskih izseljencev.
Švedska pa je medtem opozorila, da se ni strinjala s pošiljanjem svojih državljanov v Turčijo. Nedržavljani bi sicer lahko bili izgnani, vendar le v države, katerih pravni sistemi so usklajeni s švedskim sistemom in z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.
