Spomnimo, Gazprom je sredi junija dobavo plina prek Severnega toka 1, prek katerega je prihajal plin iz Rusije v Nemčijo, zmanjšal na 40 odstotkov zmogljivosti, kar je utemeljeval z zamudo pri vrnitvi plinske turbine. Nato je 11. julija dobavo plina prek tega plinovoda popolnoma ustavil, in sicer, kot je zatrdil, zaradi rednih desetdnevnih vzdrževalnih del. Kot danes poroča STA, naj bi bila plinska turbina, ki jo ima v lasti nemško podjetje Siemens in je bila na popravilu v Kanadi, zdaj že na poti v Nemčijo, medtem ko naj bi v Rusijo prispela 24. julija. Po navedbah ruskega časnika Kommersant naj bi turbina začela obratovati v začetku avgusta, saj namestitvena dela terjajo svoj čas. Iz Berlina so medtem sporočili, da so se za hitro dostavo – turbino naj bi namreč dostavili z letalom, in ne z ladjo, kot je bilo sprva načrtovano - odločili, da Rusija ne bo več imela izgovora za zmanjšan obseg dobave.
Delujejo le še tri
Nemčija zaradi dogajanja v Ukrajini, posledične energetske draginje in predvsem prevelike odvisnosti od ruskih energentov mrzlično išče rešitve za nezavidljiv položaj, v katerem so se znašli. Že pred desetletjem so se sicer odločili za popoln umik od jedrske energije. Vlada takratne kanclerke Angele Merkel je namreč po jedrski katastrofi v Fukušimi leta 2011 sprejela načrt, v skladu s katerim bi morale postopno ugasniti vse nemške jedrske elektrarne. Trenutno so v uporabi še zadnje tri, ki so v prvem četrtletju letošnjega leta proizvedle 6 odstotkov energije v Nemčiji in ki bi morale svoja vrata zapreti do konca tega leta. Načrtu sta marca letos znova prikimali okoljsko ministrstvo in ministrstvo za gospodarstvo, ki v svoji oceni nista predlagali podaljšanja življenjske dobe nukleark. Kot razlog za svojo odločitev so navedli pravne pomisleke, potencialne težave zaradi licenc in zavarovanja ter potrebo po obsežnih in morda tudi dragih varnostnih pregledih.
Preobrat?
K podaljšanju življenjskih dob nukleark je včeraj pozval tudi bavarski deželni minister za gospodarstvo Hubert Aiwanger. »Ko Zeleni pravijo, da se jedrska energija ne uporablja za ogrevanje stanovanj ali da nimamo težav z elektriko, temveč imamo težave s plinom, je to popolna neumnost,« je dejal za časnik Augsburger Allgemeine.
Nemška vlada pod vodstvom Olafa Scholza je sicer nedavno napovedala, da bodo sprejeli nekatere ukrepe, ki bodo med drugim vključevali večjo uporabo premoga in s katerimi bodo ob zmanjšani dobavi ruskega plina zagotovili pokritje svojih energetskih potreb, a so se zdaj v strahu pred prihajajočo zimo opogumili tudi podporniki jedrske energije. Nemško ministrstvo za gospodarstvo je po poročanju tiskovne agencije Reuters danes sporočilo, da bodo življenjske dobe treh preostalih jedrskih elektrarn morda le podaljšali. Po njihovih navedbah so upravljavci električnih omrežij že podali zahtevek za novo oceno o smiselnosti nadaljnje uporabe jedrske energije. »Zdaj bomo opravili nov izračun in se odločili na podlagi jasnih dejstev,« je dejal tiskovni predstavnik ministrstva. Ocena naj bi bila pripravljena v nekaj tednih.
Opozicijski poslanci iz vrst konservativne CDU/CSU krivca za to, da vlada v zadnjih mesecih ni imela posluha za morebitno spremembo dolgoletne jedrske strategije, vidijo v stranki Zelenih, v rokah katerih je gospodarstvo ministrstvo. Trdijo, da se Zeleni podaljšanju življenjske dobe opirajo iz ideoloških razlogov, a jim je tiskovna predstavnica vlade Christiane Hoffmann odgovorila, da je za vlado to izključno tehnično, ne pa ideološko vprašanje. Po poročanju Reutersa bo sicer nova ocena vključevala tudi morebitni učinek, ki ga bodo imele na cene elektrike višje cene plina, in druge dejavnike.
