Iz Gazproma so v torek sporočili, da bo dobava plina po plinovodu Severni tok 1 omejena na 100 milijonov kubičnih metrov dnevno, kar je 40 odstotkov manj od običajnih količin. Kot razlog za omejitev dobave so navedli zamude pri popravilu kompresorskih enot na plinovodu, ki jih izvaja nemška družba Siemens.
Nemški gospodarski minister Robert Habeck je na današnji novinarski konferenci dejal, da je Gazpromova poteza "politična in ne tehnično upravičena odločitev".
Nemčija se zaveda potrebe po servisiranju plinovoda, je pojasnil, a dodal, da prvi sklop vzdrževalnih del, pri katerih bi bila omejitev plina potrebna, ne bo izveden pred jesenjo. In tudi v tem primeru dela ne bi upravičila zmanjšanja dobave za 40 odstotkov, je prepričan Habeck.
V Nemčiji zdaj spremljajo vpliv te odločitve na trg s plinom, vendar po ministrovih zagotovilih še nimajo težav z dobavo.
Medtem je Gazprom za danes napovedal omejeno zmanjšanje dobave plina za približno 15 odstotkov tudi italijanski družbi Eni, kar so za AFP potrdili v podjetju.
"O razlogih za zmanjšanje trenutno nismo obveščeni," so pojasnili in dodali, da Eni "stalno spremlja razmere".
Italija večino zemeljskega plina kupuje v tujini, pri čemer ga več kot 40 odstotkov uvozi iz Rusije. Vendar si zahodna soseda od izbruha vojne v Ukrajini prizadeva zmanjšati odvisnost od ruskih energentov.
Moskva je medtem ponovila, da je treba ruski plin plačevati v rubljih, na račun te odločitve pa je izgubila nekaj naročnikov, med drugim iz Poljske, Bolgarije, Finske in Nizozemske.
A med družbami, ki so sprejele zahteve Rusije, je tudi Eni, ki je maja napovedal, da je odprl račune v evrih in rubljih, preko katerih bo plačeval ruski plin. Ob tem so v podjetju zagotavljali, da je poteza skladna s sankcijami, ki so jih zahodne države uvedle proti Rusiji.
EU je sicer v zadnjih tednih uvedla embargo na uvoz ruske nafte, ki pa ne velja za dobave po naftovodih. Obenem analitiki opozarjajo na druge možnosti obhoda tega ukrepa.
Dogovor o embargu na uvoz ruskega plina je medtem bistveno večji izziv, saj so številne članice EU, z Nemčijo na čelu, močno odvisne od ruskega plina, vzpostavitev alternativnih dobav pa ni možna na kratek rok. Evropske države zdaj pred jesenjo pospešeno polnijo skladišča plina, Rusija pa je že večkrat v zadnjih mesecih pokazala, da je dobave plina pripravljena uporabiti kot orožje pri slabljenju evropske enotnosti v ukrepanju proti Rusiji zaradi napada na Ukrajino.
Neodvisni center za raziskave o energiji in čistem zraku (CREA) s sedežem na Finskem je medtem v ponedeljek objavil poročilo, da je Rusija v prvih 100 dneh vojne z Ukrajino z izvozom plina iz plinovodov zaslužila 24 milijard evrov, z utekočinjenim zemeljskim plinom pa 5,1 milijarde evrov.
