Kazenski zakonik v 341. členu pravi, da se za mučenje živali smatra, če nekdo »surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje«. Dejanje se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Kdor pa na ta način »muči več živali, ali mučeno žival trajno hudo pohabi ali na krut način povzroči njen pogin«, se ga kaznuje z zaporom do dveh let.
Vsaj dve prijavi
V torek so se na družabnih omrežjih pojavile fotografije goveda v razmerah, ki bi jih lahko opisali tudi kot nehumane. Društvo za zaščito konj je ob tem opozorilo, da so za osebo, ki naj bi bila odgovorna za živali, letos napisali že dve prijavi. Osebo so Veterinarski inšpekciji, ki spada pod Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), pred tem prijavili že večkrat, so še dodali.
Na družabnih omrežjih je sicer mogoče zaslediti, da so fotografije nastale nekje na Blokah.
V taistem društvu so pozneje sporočili, da se je nato še isti dan na kraju zglasil veterinarski inšpektor, ki naj bi »napisal kazen in šel«.
Za odgovore smo se obrnili neposredno na UVHVVR. Pobarali smo jih, kdaj so kmeta obiskali, koliko prijav v zvezi z njim so že prejeli in kakšne so bile njihove predhodne ugotovitve. Prosili smo jih tudi za opis razmer v hlevu in pojasnilo v zvezi s številom živali v njem. Zanimalo nas je tudi, če je katera od njih potrebovala veterinarsko oskrbo in če je lastnik sploh sposoben primerno skrbeti zanje. Ter za konec še, kakšno kazen so mu izstavili, kdaj ga bodo spet »preverili« in kaj zdaj čaka živali.
Odgovorov na vprašanja še nismo prejeli.
Daleč od oči, daleč od srca
Nazadnje so tovrstni prizori Slovenijo pretresli v začetku maja, ko so pristojni organi v Velikem Ločniku v grozovitih pogojih našli več kot 40 konj. Po besedah direktorja inšpekcije Branka Podpečana nekaj dni pozneje je stanje živali sicer bilo zadovoljivo, prav tako jim ni primanjkovalo krme in vode, so pa bile težave z ustrezno higieno, kar pa da je lastnik uredil. Konji so bili premeščeni na drugo lokacijo.
Tu je še nesrečna zgodba nekdaj blestečega kasaškega dirkača Maxija Liona iz lanskega leta, ki je zaradi neprimerne oskrbe tako opešal, da ni mogel več stati. Črnega vranca si je lastila družina s Polzele, ki pa zanj, ko je odslužil svoje, ni več hotela skrbeti. Tako je prišel v roke Društva za zaščito konj, kjer so ga oskrbeli, a se mu kljub intenzivno protibolečinski terapiji ni uspelo znova postaviti na noge. Maxi se je poslovil, preden bi mu lahko muke skrajšal veterinar.
Omeniti velja tudi kalvarijo 13 konj in osla iz leta 2019, ki so bili odvzeti na območju Komna na Krasu. Živali so bile v izredno slabem stanju: shujšane, sestradane, dehidrirane, apatične, neurejenih kopit in zobovja ter polne zajedavcev. Kobile so bile breje. Več konj je pri pregledu dobilo oceno dve od devet, kar naj bi bilo komaj dovolj za preživetje, pri nekaterih so starost zaradi degenerativnih sprememb ugotovili šele po pregledu zobovja. Živali so bile last društva Venetika. Po odvzemu jim je ostalo še 42 konj, za katere je inšpekcija trdila, da so v boljšem stanju kot odvzetih 13.
Z izjemo Maxija zgodbe niso dobile polnopravnega konca. V primeru Komna na Krasu je bilo mogoče zaslediti pomisleke glede dejanskega stanja preostalih konj, glede primera v Velikem Ločniku pa takrat v Društvu za zaščito konj niso bili ravno prepričani, da bodo živali lastniku dejansko odvzeli. Ob tem so pristojnim institucijam očitali, da so za dogajanje vedele več kot desetletje, pa niso ukrepale. Tudi, ko so pobegli konji na Kočevski cesti povzročili prometno nesrečo.
