Da gre dobesedno za razkritje, je mogoče sklepati že iz prvega prispevka, v katerem je opisana sodna bitka za pridobitev pravice do objave zgodbe in njen delno pozitiven razplet. Zapletlo se je namreč pri identiteti storilca. Ta si je pri nasilnem vedenju do svoje žrtve pomagal z zaščito, ki naj bi jo užival kot agent obveščevalne službe MI5.
Dvakrat »grozljivo«
Podpredsednik britanske vlade Dominic Raab je na primer izrazil skrb ob »grozljivem« razkritju preiskovalnih novinarjev na BBC, a se je vzdržal komentiranja primera »zavoljo nacionalne varnosti«. Ravno v tej omejitvi je agent utemeljeval svojo premoč nad partnerico, ki pa po razkritjih BBCja najverjetneje ni bila edina njegova žrtev. A z vidika zaščite žrtve so v organizaciji Refuge, ki se ukvarja z družinskim nasiljem, kot »grozljivo« označili vladno zaščito identitete storilca, za katerega je z vsako novo podrobnostjo zgodbe jasno, da predstavlja širšo grožnjo. Zato naj bi imela javnost pravico, novinarji pa dolžnost, da polno identiteto nasilneža objavijo in s tem vsaj omejijo njegovo predstavo o svobodi, ki naj bi jo kot tajni agent užival.
Kot še dodaja BBC, je iz policijskega poročlia o preiskavi nasilneža mogoče sklepati, da gre za desničarskega skrajneža z že ugotovljeno zgodovino nasilništva. Čeprav neidentificiran moški zaradi preiskave ni več zaposlen pri MI5, pa naj bi službo vmes že našel pri neki tuji obveščevalni agenciji in je očitno še vedno na prostosti.
»Gospod X«
Skrivnostnež BBCjevih poročanjih ostaja znan kot »gospod X«, sodišče pa je v sredo v večji meri odločilo v prid medijske hiše BBC in »javnega interesa« do obveščenosti ter novinarjem prepustilo pravico do profesionalne presodije o obsegu razkritih informacij. Z izjemo X-ove polne identitete. Pred to odločitvijo je javna tožilka na primer vztrajala, da mora tudi status X-a kot obveščevalnega agenta ostati skrit.
X, ki ga je ženska, zavoljo diskretnosti poimenovana z lažnim imenom »Beth«, spoznala preko spletne platforme za zmenke, svoji partnerici nikoli ni povedal svojega pravega imena. Njena izpoved, ki se bere kot učbeniški seznam psihološkega teroriziranja v partnerskem odnosu, je po njeni pripovedi postopoma prešel iz šarmantnega gospoda v nasilneža, cela pot pa je bila tlakovana s psihološkim poniževanjem in vedno večjo potrebo po nadzoru.
Ko pade navidezna meja med zasebnim in poklicnim
Kot tajni agent naj bi X užival nekakšno imuniteto pri dejanjih, ki v primeru profesionalne infiltracije v različne organizacije sodijo v opis delovnih dolžnosti. Zato naj agenta ne bi bremenila nobena kazenska odgovornost tudi v primerih, ko bi to veljalo za navadne smrtnike. X je lastno razumevanje tega privilegija razširil še na svoje privatno življenje, v katerem je »Beth« uspel prepričati, da mu je preprosto dovoljeno več. »Nad menoj je imel popoln nadzor. Bila sem le senca same sebe,« se življenja z X-om spominja »Beth«, ki pa je vseeno vklopila video kamero na svoji mobilni napravi, ko ji je v enem od svojih izbruhov z mačeto v roki zagrozil, da jo bo ubil. Video posnetek so na BBCju lahko objavili le v popačeni obliki tako, da X-a ne bi bilo mogoče identificirati na podlagi posnetka.
Zgodba se, kot napovedujejo doslej objavljeni prispevki in kot pravijo v fikciji, »še nadaljuje«.
