»Predlagamo prepoved uvoza ruske nafte. To bo popolna prepoved vse nafte,« je včeraj v Evropskem parlamentu povedala Ursula von der Leyen. Komisija po njenih besedah predlaga postopno uvedbo embarga.
Poleg embarga na uvoz nafte je Evropska komisija predlagala še izključitev dodatnih treh bank iz sistema Swift, prepoved oddajanja treh ruskih televizij, na seznam ljudi, ki jim bo zamrznjeno premoženje, pa so dodali 58 ljudi.
Za surovo nafto predlaga šestmesečno prehodno obdobje, za naftne derivate pa se bo to izteklo konec leta, je dejala predsednica komisije. »Tako bomo okrepili pritisk na Rusijo, a obenem karseda zmanjšali kolateralno škodo za nas in naše partnerje po svetu,« je poudarila. »Ne bo lahko. Nekatere države članice so močno odvisne od ruske nafte. Vendar to preprosto moramo storiti,« je še povedala.
Nemci so se prilagodili, Madžari se ne morejo
EU se že od začetka vojne v Ukrajini trudi zmanjšati odvisnost od ruske nafte, ki je predstavljala četrtino vse uvožene nafte. Razlog, da embarga niso uvedli že prej, gre iskati v Nemčiji, ki je pred vojno iz Rusije uvozila tretjino vse nafte. A Nemčija je objavila, da ji je odvisnost od ruskega črnega zlata uspelo zmanjšati na 12 odstotkov, in embargo je tako kaj hitro dobil zeleno luč v Evropski komisiji. Da bi dejansko zaživel, ga morajo potrditi vse države članice EU, kar pa bo težava. Madžarska in Slovaška sta namreč močno odvisni od uvoza iz Rusije. Tako je Viktor Orban že napovedal veto na predlog embarga, nezadovoljni so tudi Slovaki in Čehi. Med rešitvami, ki se omenjajo, je predlog, da embargo za Madžarsko in Slovaško ne bi veljal oziroma da bi se državama omogočilo prehodno obdobje in bi embargo uveljavili šele do konca leta 2023. Veliko je besed tudi o solidarnosti in da naj bi razmere terjale medsebojno pomoč držav članic, in sicer tako, da bodo države, ki bodo nafto imele, dostop do te omogočile tudi drugim.
Slovenija v primežu velikih
Slovenija glede na podatke Statističnega urada RS iz Rusije uvozi manj kot deset odstotkov nafte. Tudi derivatov ne uvažamo prav veliko. Dobava nafte in derivatov tako naj ne bi bila ogrožena. Prodajalci goriv pri nas so se sicer odzvali pomirjujoče, a so hkrati zelo previdni. Ob tem, ko zagotavljajo, da so dobave srednjeročno, za okoli mesec dni zagotovljene, priznavajo, da so v dobavnih verigah zastoji, prav tako noče nihče govoriti o prihodnjem gibanju cen.
Brez pretresov pri cenah
Po govoru Ursule von der Leyen se je cena nafte sicer pričakovano rahlo dvignila, a novih rekordov ni bilo. Če je bil sodček nafte brent v torek vreden okoli 105 dolarjev, se je cena včeraj povzpela tik pod mejnik 110 dolarjev, kar je precej nižje kot rekordnih 130 dolarjev za sodček, kolikor je znašala ob začetku vojne. Poznavalci trga ob tem sicer opozarjajo, da gibanje cen nafte še ne pomeni, da ne bo večjih šokov pri cenah pogonskih goriv, saj so te vezane predvsem na dogajanje v rafinerijah, kjer pa EU še ni uspelo nadoknaditi izpada, do katerega je prišlo zaradi omejitev plovbe v Črnem morju.
Cene nafte se kljub napovedi embarga včeraj niso bistveno zvišale.
Brez ruskega plina ne gre
Če je EU precej pogumno in Slovenija skupaj z njo pristopila k embargu na uvoz nafte, pa bomo pri plinu, kot kaže, bolj previdni. Vse bolj jasno je, da EU izgube ruskega plina ne more nadomestiti, in vedno več je držav, ki razmišljajo o tem, da bi sprejele ruski pogoj, in so plin pripravljene plačevati tudi v rubljih. Aktualna slovenska vlada, ki je med najbolj glasnimi zagovorniki embarga tako na uvoz plina kot nafte, se je v preteklih dneh podala na vse konce sveta, od Hrvaške do Katarja, a glede na to, da izjav na to tematiko ne pred volitvami ne po njih ni bilo, je videti, da v svojih naporih niso bili uspešni. Poznavalci kot ključni datum izpostavljajo 20. maj, ko naj bi se iztekel rok plačila za naslednje obdobje dobave plina.
