"Guvernerji regij Harkov, Lugansk in Doneck pozivajo prebivalce, naj zapustijo ta ozemlja, in storijo vse, da bi evakuacija potekala organizirano," je podpredsednica vlade Irina Vereščuk zapisala na Telegramu.
Poziv k nujni evakuaciji prihaja v času, ko Ukrajina trdi, da so se ruske sile po prvotnem umiku z območja Kijeva prerazporedile, da bi začele novo ofenzivo na vzhodu države.
Nemčija naj bi prvič v svoji zgodovini kupila oborožene brezpilotne letalnike, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal neimenovani vir v bundestagu. Nemška vojska je bila doslej sicer z zakonom omejena le na uporabo neoboroženih brezpilotnih letalnikov, po ruski invaziji na Ukrajino pa naj bi se to spremenilo.
Prav tako je podpredsednica vlade prebivalce opozorila, naj sodelujejo z oblastmi, saj jim Kijev po ruskem napadu ne bo mogel pomagati. "Evakuirati se je treba zdaj, saj bodo pozneje ljudje pod ognjem in jim bo grozila smrt. Ničesar ne bodo mogli storiti, prav tako pa jim mi ne bomo mogli pomagati," je dodala.
Kremelj je že izjavil, da je zavzetje ukrajinskega Donbasa zdaj prednostna naloga ruske vojske. Zveza Nato pa meni, da želi Moskva prevzeti nadzor nad celotnim območjem Donbasa na vzhodu Ukrajine, da bi s tem ustvarila koridor do že priključenega Krima.
Stoltenberg: Ukrajina nujno potrebuje vojaško podporo
Ukrajina nujno potrebuje vojaško pomoč, je danes ob prihodu na dvodnevno zasedanje zunanjih ministrov zveze Nato povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. "Ukrajina nujno potrebuje vojaško pomoč. Zato je pomembno, da se zaveznice v Natu strinjajo o nadaljnji podpori Ukrajini z različno vojaško opremo. Tako težjo opremo, kot lažjimi oborožitvenimi sistemi," je poudaril.
Ponovil je, da je vojna v Ukrajini v ključni fazi, saj se ruske sile množično premikajo s severa proti jugu in vzhodu Ukrajine, kjer Nato pričakuje veliko ofenzivo. "Ruski predsednik Vladimir Putin želi vzpostaviti nadzor nad celotnim Donbasom," je poudaril.
Obenem je generalni sekretar Nata posvaril, da bi lahko vojna trajala še dolgo, še več mesecev ali celo let. Na to je po njegovih besedah treba biti pripravljen, tako glede podpore Ukrajini, ohranjanja sankcij proti Rusiji in krepitve svojih obrambnih zmogljivosti. Zato od ministrov pričakuje, da bodo naslovili te dolgoročne vidike.
Del načrta za prihodnost delovanja zavezništva je sicer strateški koncept, o katerem bodo danes razpravljali zunanji ministri.
"Nasloviti moramo spremembe v globalnem ravnovesju moči ter varnostne posledice ruskih agresivnih dejanj in precej močnejše Kitajske. Pa tudi izzive, ki jih Kitajska in Rusija predstavljata za naš mednarodni pravni red in demokratične vrednote," je poudaril Stoltenberg.
Gre tudi za strategijo, kako se soočiti s kibernetskim hibridnim terorizmom in varnostnimi posledicami podnebnih sprememb, je še povedal.
