Ukrajinska varuhinja človekovih pravic Ljudmyla Denisova je Kremelj obtožila, da so iz opustošenih ukrajinskih mest v Rusijo »prisilno deportirali« že več kot 400.000 Ukrajincev, vključno s 84.000 otroki. Slednje bi po njenih navedbah lahko uporabili kot »talce,« s čimer naj bi želeli Ukrajino prisiliti v predajo. Pri Združenih narodih so medtem potrdili najmanj 36 primerov, ko je ruska vojska pridržala civiliste, ob tem pa družine o njihovi usodi naj ne bi prejele nobenih informacij.
Iz Dnipra, četrtega največjega mesta v Ukrajini, medtem poročajo o novem ruskem obstreljevanju. Ruska vojska naj bi ponoči na ukrajinsko vojaško tarčo na obrobju mesta izstrelila dve manevrirni raketi. Po navedbah regionalnih reševalnih služb je bilo v bombardiranju poškodovanih več zgradb, na najmanj dveh mestih pa je zagorelo. Poročil o morebitnih žrtvah še ni. Iz Kijeva se je oglasil župan Vitali Kličko, ki je dejal, da je od začetka invazije v prestolnici umrlo že 75 civilistov, še 307 pa jih je bilo poškodovanih.
Ruske sile naj bi v Mariupolju včeraj vstopile v središče mesta in vztrajno napredujejo, pa so sporočili iz ameriškega inštituta za vojne študije (ISW). Mesto je obkoljeno že vse od začetka marca, lokalne oblasti pa so ga že zapustile. Sporočili so še, da ruska vojska še naprej obstreljuje Harkov na severovzhodu države, kjer naj bi izstrelek zadel prevzemno točko za humanitarno pomoč. V napadu naj bi umrlo šest ljudi, še 15 naj bi jih bilo poškodovanih. Ruska vojska naj bi nekaj uspehov zabeležila tudi na območju Donbasa, medtem ko naj bi ukrajinska vojska zahodno od Kijeva v protiofenzivi znova zasedla dva okupirana kraja.
Ne bodo plačevali v rubljih
Kar zadeva včerajšnji vrh Nata, na katerem so podaljšali mandat generalnemu sekretarju Jensu Stoltenbergu, so se zavezniki zavezali, da s sankcijami ne bodo popuščali. Prav tako so dodatno okerpili prisotnost Natove vojske na Slovaškem, Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji. Nemški kancler Olaf Scholz in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta se medtem odzvala na napoved ruskega predsednika Vladimirja Putina, da bodo morale »neprijazne« države ruski plin kmalu plačevati v rubljih. To se po njunih navedbah ne bo zgodilo. »Končalo se je obdobje ruskega energetskega izsiljevanja,« sta poudarila.
Ponoči je javnost znova nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je poudaril, da je treba v vojni storiti korak naprej, k miru. »Z vsakim dnem naše obrambe se približujemo miru, ki ga tako potrebujemo. Približujemo se zmagi. Ne bomo se ustavili niti za minuto. Vsaka minuta odloča o naši usodi, prihodnosti, ali bomo preživeli,« je dejal in dodal, da si mora za mir prizadevati tudi Rusija. Zelenski se je Evropi še zahvalil za enotnost in pomoč, a je hkrati dejal, da je Evropa s sankcijami ukrepala prepozno. Kot je pojasnil, se v primeru, če bi sankcije uvedli pred invazijo, Rusija morda ne bi odločila za vojno. Znova je pozval, naj odobrijo prošnjo Ukrajine za pridružitev Evropski uniji. »Tukaj vas prosim, ne bodite prepozni.«
Ločeno se je obrnil tudi na posamezne članice in pri tem izpostavljal njihovo raven podpore Ukrajini. Medtem ko je številne pohvalil, je drugim očital, da so bile bodisi pozne ali nenaklonjene ukrepom. Zlasti je bil kritičen do Madžarske. »Tu se želim ustaviti in biti pošten. Enkrat in za vselej se morate odločiti, s kom ste,« je dejal po poročanju Slovenske tiskovne agencije. Državo je pozval, naj neha oklevati pri sankcijah in dopusti prevoz orožja.
