Kot je navedel ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so razlog za prepoved vseh aktivnosti 11 opozicijskih strank njihove povezave z Rusijo. Zelenski se je pri prepovedi strank skliceval na vojno stanje, ki so ga v Ukrajini sprejeli 24. februarja po začetku ruske invazije na Ukrajino, ob tem pa zatrdil, da naj bi prepoved aktivnosti strank v Ukrajini odpravili, ko bo odpravljeno vojno stanje.
Enotna informacijska politika s koreninami v predvojnem času
Poleg prepovedi 11 opozicijskih strank je Zelenski včeraj uvedel tudi "enotno informacijsko politiko," v sklopu katere bodo programe vseh državnih televizijskih kanalov združili v skupno platformo. Tudi ta ukrep je bil sprejet v okviru vojnega stanja.
Zelenski je sicer že februarja lani prepovedal in s tem ugasnil tri večje ukrajinske medije, ki so poročali v ruskem jeziku. To so bile televizijske hiše 112, NewsOne in kanal ZIK. Slednje si je uradno lastil Taras Kozak, politik iz vrst Opozicijske platforme za življenje, povezane pa naj bi bile tudi z ukrajinskim politikom in podjetnikomViktorjem Medvedčukom, ki že dolga leta prijateljuje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Kljub temu da so televizije o ruski pridružitvi Krima poročale na Ukrajini neljub način, so sicer poročale o novicah s celotnega političnega spektra, prav tako pa se niso postavljale na stran Kremlja.
Zelenskemu je v času, ko je uvedel prepoved televizij, grozila zmanjšana podpora. Njegovo potezo so kot napad na medijsko svobodo označili v Evropski uniji, medtem ko so ZDA takrat podprle njegovo odločitev, da prepove domnevno pro-ruske televizije.
Koliko je pro-ruskega v opozicijskih strankah, ki jih je prepovedal Zelenski?
Največja opozicijska stranka, ki jo je Zelenski z ukrepom včeraj prepovedal, je Opozicijska platforma za življenje. Med njenimi vidnejšimi člani je bil Medvedčuk,znan predvsem po svojme prijateljstvu s Putinom, ki je tudi krstil Medvedčukovo hčerko. Medvedčuk je sicer večkrat dejal, da se s Putinom ne strinja glede njegovega pogleda na Ukrajino in vztraja pri stališču, da sta Ukrajina in Rusija bratska, a ločena slovanska naroda.
Februarja lani je ukrajinski varnostni in obrambni urad Medvedčuka obtožil, da financira pro-ruske separatiste v ljudskih republikah Doneck in Lugansk. Medvedčuk si je zaradi domnevnih povezav v Ukrajini prislužil sankcije, prav tako njegova žena. Obema je bila za tri leta izrečena prepoved poslovanja v Ukrajini, zamrznili pa so tudi njuno premoženje.
Maja lani je bil Medvedčuk skupaj s poslancem Opozicijske platforme Kozakom osumljen izdaje in protizakonitega izkoriščanja naravnih virov na polotoku Krim. Tri dni kasneje je bil Medvedčuk aretiran in pridržan v hišnem priporu, kjer je ostal do konca februarja letos, ko je iz hišnega pripora pobegnil.
Medvedčuka je Opozicijska platforma 8. marca razrešila s položaja sopredsedujočega stranke. Edini predsednik stranke je tako ostal Jurij Bojko. Na isti dan kot so razrešili Medvedčuka so se v stranki tudi opredelili proti ruski invaziji na Ukrajino. Bojko je Rusijo pozval, naj "ustavi agresijo proti Ukrajini" in pozval udeležence pogajanj, naj "se nemudoma dogovorijo za prekinitev ognja in umik vseh ruskih vojaških sil iz Ukrajine."
Že pred obsodbo ruske invazije na Ukrajino so članstvo v stranki prepovedali poslancu Iliji Kivu, ki je 24. februarja kot edini poslanec stranke izrazil podporo ruski invaziji.
Opozicijska platforma za življenje je med strankami, ki jih je prepovedal Zelenski, tista s še najbolj vidnimi pro-ruskimi težnjami in povezavami, a kljub temu so se v stranki, tako kot tudi v drugih opozicijskih strankah, ki jih je Zelenski prepovedal, opredelili proti ruski invaziji in pozvali k umiku ruskih sil iz Ukrajine.
Pregon ukrajinske levice?
Z izjemo lokalne stranke Šarij, ki deluje v Odesi, in blokom Volodimirja Salda, so precej manj jasne pro-ruske povezave drugih opozicijskih strankah, ki so se včeraj znašle na seznamu prepovedanih. Med drugimi prepovedanimi strankami so še Progresivna socialistična stranka, Socialistična stranka, Opozicijski blok, ki ne deluje že od leta 2014, stranka Država, stranka Naši, Leva opozicija ter Unija levice.
Prepovedane stranke niso povsem očitno "leve" stranke in ni moč trditi, da jih Zelenski prepoveduje zgolj zaradi njihove leve usmerjenosti. Bolj kot leva ideologija jih povezuje dejstvo, da za njih volijo predvsem volilci z vzhoda Ukrajine.
A velja dodati, da so v Ukrajini po majdanskih protestih leta 2014, ki so s predsedniškega stolčka stresli Viktorja Janukoviča, v državi pod vodstvom Petra Porošenka pričeli s pospešeno tako imenovano dekomunizacijo države. Odstranjevali so sovjetske kipe, spreminjali imena ulic, prepovedali pa so tudi dejavnosti treh komunističnih strank. Med njimi so bile Komunistična stranka Ukrajine, Prenovljena komunistična stranka Ukrajine ter Komunistična stranka delavcev in kmetov.
Komunistično in socialistično je v Ukrajini po letu 2014 tako rekoč izenačeno s pro-ruskim. Ta enačaj se je še dodatno okrepil z rusko invazijo na Ukrajino.
Enačaj se odraža tudi v ukrepih ukrajinske vlade ter tamkajšnje vojske in policije v času ruske invazije na Ukrajino. Na družbenih omrežjih krožijo informacije, da so kaj kmalu po ruskem napadu na Ukrajino v državi aretirali kar nekaj kritičnih glasov, ki so bolj kot pro-ruske težnje izražali nasprotovanje ukrepom ukrajinske vlade. Takoj po pričetku ruske invazije naj bi skupine skrajne desnice pričele s pozivi k nasilju nad posameznimi levičarji in skupinami, ki so javno zagovarjali implementacijo dogovora v Minsku, nasprotovali "dekomunizaciji" Ukrajine ter pozivali k mirni rešitvi konflikta v Donbasu. Med njimi so se po nepreverjenih informacijah znašli socialist Oleksandr Matjušenko iz Dnjepra, sindikalist Jurij Bobčenko in novinar iz Odese Juri Tkačuk. Vsi trije naj bi bili zaprti že več dni.
