Sodeč po do zdaj znanih podatkih, lahko sklepamo, da je letalnik najverjetneje v lasti ukrajinskih sil.
Napaka, sabotaža ali namerno dejanje? To so vprašanja, ki se porajajo državnem vrhu in državljanom Hrvaške, potem ko so bili prejšnji četrtek prebivalci Zagreba neprijetno presenečeni ob padcu brezpilotnega letalnika na gosto poseljeno četrt Jarun. Le sreči se lahko zahvalijo Zagrebčani, da je incident minil brez žrtev, zdaj pa pristojni iščejo odgovore.
Sovjetska tehnologija
Kar vemo do zdaj, je, da je šlo za letalnik sovjetske proizvodnje Tupoljev Tu-141, ki so ga proizvajali med letoma 1979 in 1989. Kot vse kaže, in kar je potrdil tudi hrvaški premier Andrej Plenković, je bil na dronu eksploziv. Plenković je pri tem poudaril, da že poteka preiskava. Naloga bo ugotoviti, kdo je poslal dron in kam je bil namenjen ter kako je mogoče, da je lahko neopaženo letel v zračnem prostoru Nata, preden je padel na Hrvaškem.
Tamkajšnji mediji s pomočjo lokalnih strokovnjakov že več dni špekulirajo, da gre bržkone za letalnik v lasti ukrajinske vojske, katerega naloga je bila, da napade ruske sile, ki počasi, a vztrajno napredujejo z invazijo. Sodeč po vsem, gre za najverjetnejši scenarij, saj je, kolikor vemo, ukrajinska vojska edina, ki še koristi letalnike Tupoljev Tu-141, v uporabo pa so jih vrnili ravno po tako imenovani majdanski revoluciji, nemirih in državljanski vojni, ki je sledila. Ukrajinsko obrambno ministrstvo sicer zavrača te navedbe, pri čemer se sklicuje na insignijo rdeče zvezde na krilu padlega letalnika, češ da to dokazuje, da je dron last Rusije ali proruskih sil na vzhodu Ukrajine.
Klicanje Američanov
Plenković se je o incidentu bojda že pogovoril s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, od katerega je dobil zavezo, da bo francosko letalstvo pomagalo z nadzorom neba nad Hrvaško. Prvo francosko letalo Hawkeye e2C za nadzor zračnega prostora in zgodnje opozarjanje je tako že v soboto preletelo hrvaško nebo, včeraj in danes pa v zračnem prostoru nad Istro in Kvarnerjem ter Liko in Kordunom potekajo letalske vaje ter trening pilotov 191. eskadrilje lovskih letal in francoskih pilotov letal Rafale z letalonosilke Charles de Gaulle, ki je v Jadranskem morju. Hrvaški premier se je o incidentu pogovoril tudi z ameriškim zunanjim ministrom Antonyjem Blinkenom. Ugiba pa se, da naj bi bila Hrvaška zainteresirana za nakup mobilne protizračne raketne enote zemlja-zrak MIM-104 Patriot, ki si jo lasti več držav znotraj Evropske unije. Cena tovrstnega sistema naj bi se gibala okoli milijarde ameriških dolarjev.
Natova odločitev
Glede na relativno majhno površino brezpilotnega letalnika se strokovnjaki sprašujejo, ali je celo mogoče, da brezpilotnega letalnika niso opazili številni Natovi radarji na poti iz Ukrajine čez Madžarsko in bojda deloma tudi Romunijo. Glede na neposredno bližino slovenske meje in ne nazadnje kritično infrastrukturo, kot je jedrska elektrarna v Krškem ali letalska baza v Cerkljah na Dolenjskem, smo na Slovensko vojsko naslovili vprašanje, ali so zaznali prisotnost brezpilotnega letalnika v bližini Slovenije. Odgovorili so pritrdilno.
Našo prošnjo za dodatna pojasnila in natančnejše podatke o lokaciji, uri in višini, na kateri je bil letalnik zaznan, so zavrnili, rekoč, da to ni v njihovi pristojnosti. Kot so pojasnili v SV, obveščanje med članicami Nata ne poteka na ravni medsebojnega opozarjanja, pač pa je nadzor neba naloga centra zračnih operacij v španskem Torrejonu, ki skrbi za mirnodobni nadzor zračnega prostora južno od Alp. Zakaj se torej v Natu niso odzvali na prisotnost neznanega tujega letečega objekta nad Evropo? So mislili, da gre nenevaren tujek ali so preprosto spregledali očitno nevarnost in dovolili, da oboroženi dron pade v gosto naseljen del evropske prestolnice? Ugotovitve raziskave bodo ponudile marsikateri odgovor na vprašanje, kako učinkovita je skupna obramba Nata.
