Nemška agencija za kibernetsko varnost BSI je danes potrošnikom svetovala, naj ne uporabljajo programske opreme ruskega razvijalca Kaspersky, ki slovi po svoji protivirusni zaščiti. Ni namreč jamstva, da podjetje v tem turbulentnem obdobju ni vpleteno v hekerske napade.
Podjetje bi lahko bilo prisiljeno v tovrstno početje oziroma bi samo lahko bilo žrtev tovrstnega napada, v vsakem primeru pa bi krajšo potegnile njihove stranke. Še posebej so ranljiva podjetja in upravljalci kritične infrastrukture, varne pa niso niti fizične osebe, so opozorili.
Medtem ko so v Združenih državah Amerike leta 2017 prepovedali uporabo programske opreme tega ruskega razvijalca v vladnih agencijah, je to mogoče najti na računalnikih številnih slovenskih gospodinjstev.
V podjetju sicer že od nekdaj zanikajo, da sodelujejo s Kremljem.
Konflikt v Ukrajini bil lahko botroval tudi tako imenovanemu »kibernetskemu armagedonu«, ki bi imel posledice ne le za državljane Rusije in Ukrajine, temveč vse. Temu scenariju se zaenkrat uspešno izogibamo.
Nemčija je v zadnjih letih Rusijo obtožila več poskusov kibernetskega vohunjena. Najbolj odmeven je bil napad iz leta 2015, ki je paraliziral računalniško mrežo spodnjega doma nemškega parlamenta. Zaradi popravil je brez spleta bil celotni Bundestag.
Rusija je vpletenost v napad zanikala.
