75-letni Kiril, tesen zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina, vidi vojno kot branik proti Zahodu, ki ga ima za dekadentnega, zlasti zaradi njegovega sprejemanja homoseksualnosti. S Putinom si delita vizijo "ruskega sveta", ki povezuje domnevno duhovno enotnost in ozemeljsko širitev na dele nekdanje Sovjetske zveze, so za Reuters povedali strokovnjaki različnih vej družboslovja.
Kar Putin vidi kot politično obnovo, Kiril vidi kot križarsko vojno. Toda patriarh je sprožil odziv cerkev tako doma kot v tujini. V Rusiji je skoraj 300 pravoslavnih članov skupine Ruski duhovniki za mir podpisalo pismo, v katerem obsojajo "morilska naročila", ki se izvajajo v Ukrajini. "Ukrajinski narod bi se moral odločiti sam, brez pritiska Zahoda ali Vzhoda in ne pod grožnjo orožja," je zapisano v pismu.
Od 260 milijonov pravoslavnih kristjanov na svetu jih približno 100 milijonov živi v Rusiji, nekateri verniki v tujini pa so člani Ruske pravoslavne cerkve.
Za patriarha ni molitve
Duhovniki amsterdamske župnije svetega Miklavža so pri maši Kirila prenehali omenjati. Ruski škof v Zahodni Evropi jih je obiskal, da bi vplival na njihovo odločitev, a je župnija prekinila vezi z moskovskim patriarhatom. "Kiril je preprosto diskreditiral Cerkev," je dejal ukrajinski grškokatoliški višji predavatelj teologije na univerzi Liverpool Hope, Taras Homukh. "Več ljudi v Rusiji želi spregovoriti, a jih je strah," je dejal.
V Ukrajini je približno 30 milijonov pravoslavcev, razdeljeni pa so na tri cerkve, od katerih sta najpomembnejši avtokefalna Ukrajinska pravoslavna cerkev in Ukrajinska pravoslavna cerkev moskovskega patriarhata.
Ruska pravoslavna cerkev meni, da je Ukrajina izjemno pomembna, saj je zibelka Kijevske Rusije, srednjeveške države, katere vladar Vladimir je sprejel krščanstvo od bizantinskih pravoslavnih misijonarjev. Ukrajina in Rusija prav tako pozivata k dediščini te države.
Razkol z drugimi kristjani
Kirilova drža je ustvarila tudi prepad med Rusko pravoslavno cerkvijo in drugimi krščanskimi cerkvami. Vršilec dolžnosti generalnega sekretarja Svetovnega sveta cerkva, Ian Sauca, je prosil Kirila, naj "posreduje pri oblasteh, da bi ustavili to vojno."
Kiril je odgovoril, da so se "sile, ki Rusijo odkrito smatrajo za svojega sovražnika, približale njenim mejam" in da je Zahod vpleten v "obsežno geopolitično strategijo" za oslabitev Rusije.
Po oktobrski revoluciji leta 1917 so boljševiki začeli likvidirati Rusko pravoslavno cerkev. Stalin jo je po Hitlerjevi invaziji na Sovjetsko zvezo obnovil, da bi dvignil moralo prebivalstva. "Putin zdaj oživlja isto idejo," je dejala Olenka Pevnyu, Američanka ukrajinskega rodu in profesorica slavistike in ukrajinistike na Cambridgeu. ''Ko sta položaj Rusije v svetu in ruska identiteta začeli slabiti, je Putin znova najel Cerkev, da bi pomagala združiti rusko ljudstvo pod njegovim nadzorom, in skušal narode neodvisnih držav, kot je Ukrajina, povezati z Rusijo z vsiljevanjem enotne Ruske pravoslavne cerkve, ki bi zanikala kakršno koli versko raznolikost,'' je povedala v intervjuju.
Spremenil tudi v odnosih z Vatikanom
Leta 2016 je Frančišek postal prvi papež, ki se je srečal z voditeljem Ruske pravoslavne cerkve po velikem razkolu, ki je leta 1054 krščanstvo razdelil na vzhodno in zahodno vejo. Drugo srečanje, ki sta si ga letos želela tako Frančišek kot Kiril, je zdaj skoraj nemogoče, pravijo strokovnjaki.
