22.15 - V Sloveniji je podružnico Sberbank kupila NLB. Za vse komitente Sberbanke bo že jutri poslovanje potekalo povsem normalno, poslovalnice bodo odprte, je povedal guverner banke Slovenije Boštjan Vasle. V Banki Slovenije so ob tem poudarili, da so "z omenjeno rešitvijo ohranili finančno stabilnost v Sloveniji, brez obremenitve drugih bank ali državnega proračuna."
22.00 - V EU je bil danes dosežen dogovor o izključitvi nekaterih ruskih bank iz sistema Swift. Sberbank ni med njimi. Izključitev pa naj bi veljala za sedem ruskih bank: VTB, Bank Rosija, Otkritie, Novikombank, Promsvjazbank, Sovkombank in VEB.RF. Prav tako je EU ruskima državnima medijema RT in Sputnik prepovedala oddajanje v povezavi.
21.20 - Po informacijah časnika Financial Times je družba Severni tok 2, ki vodi projekt z istoimenskim imenom, danes v švicarskem kantonu Zug vložila zahtevo za tečaj. Novica sledi poročanju, da so danes v družbi odpustili 140 delavcev.
20.50 - Bloomberg poroča, da je Evropska unija podprla odločitev, da se sedem ruskih bank izloči iz bančniškega sistema Swift. Med temi sedmimi sicer ni banke Sberbank, ki je največja posojilodajalka v državi.
20.30 - Na posnetku, ki ga je na Twitterju delil veleposlanik EU v Ukrajini Matti Maasikas, malo za njim pa še uradni profil slovenskega veleposlaništva v Ukrajini, ni prikazan napad na slovenski konzulat. Stavba slovenskega konzulata se sicer nahaja na istem trgu kot tista, ki je napadena v posnetku. V posnetku je vidna eksplozija pred eno od občinskih zgradb v Harkovu medtem ko stavba konzulata na videu ni vidna. Posnetek si lahko ogledate spodaj. Kolikšna je dejanska škoda na konzulatu ni jasno, so pa iz Ministrstva za zunanje zadeve sporočili, da ni bil poškodovan nihče od zaposlenih.
19.50 - Ruski generalni tožilec je medijskemu nadzornemu telesu Roskomnadzor odredil, naj "omeji dostop" do dveh medijev, ki nista v neposredni državni lasti. To sta televizija Dožd TV, znana tudi kot TVRain ter radio Eko Moskvi, ki je sicer v večinski lasti ruskega plinskega velikana Gazprom. Eko Moskvi naj bi že prenehal z oddajanjem programa.
19.30 - Ruske sile naj bi vstopile v ukrajinsko mesto Herson na vzhodu države, je dejalo ukrajinsko notranje ministrstvo. Ukrajinska oblast naj bi sicer še imela nadzor nad občinsko upravno stavbo.
19.00 - Eden od ruskih izstrelkov je zadel tudi konzulat Republike Slovenije v Harkovu, ki ga ruske sile močno obstreljujejo že več dni. Vodja delegacije EU v Ukrajini je sporočil, da je bil v napadu na Harkov slovenski konzulat uničen kot "kolateralna diplomatska škoda."
17.55 - V napadu na televizijski stolp v Kijevu naj bi umrlo 5 ljudi, ranjenih pa naj bi jih bilo še pet. Stolp leži v bližini spominskega centra Babin Jar, ki obeležuje pokol ukrajinskih Judov leta 1941. Spomenik naj bi bil v napadu prav tako poškodovan.
17.35 - Avstrija zahteva od Rusije nujno vzpostavitev humanitarnih koridorjev za dostavo pomoči in begunce v Ukrajini. Avstrijski kancler Karl Nehammer in zunanji minister Alexander Schallenberg sta ob tem danes opozorila, da trenutno še ni vzpostavljenih varnih koridorjev, to pa vpliva tudi na Avstrijce, ki želijo zapustiti Ukrajino.
17.30 - Stranka evropskih liberalcev je v ponedeljek na izrednem sestanku, sklicanem v odziv na rusko invazijo v Ukrajini, začasno sprejela v svoje vrste stranko ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, Služabnik naroda. O polnem članstvu stranke Zelenskega bodo odločali junija v Dublinu, so sporočili v Alde.
17.15 - Podjetje Severni tok 2, zadolženo za projekt istoimenskega plinovoda med Rusijo in Nemčijo, ki ima sedež v Švici, je odpustilo vseh svojih okoli 140 zaposlenih, je v ponedeljek na švicarski televiziji dejal švicarski gospodarski minister Guy Parmelin. Po neuradnih informacijah podjetje razmišlja o vložitvi zahteve za začetek insolvenčnega postopka.
16.35 - Po poročanju Guardiana ter zapisih in videoposnetkih dostopnih na Twitterju naj bi ruska vojska bombardirala televizijski stolp v Kijevu. "Večina televizijskih kanalov nekaj časa ne bo delovala, dokler ne najdemo alternativne rešitve," je po poročanju Guardiana na omrežju Telegram zapisalo ukrajinsko notranje ministrstvo.
16.30 - Kitajska je pripravljena odigrati vlogo v mediaciji med Ukrajino in Rusijo za prekinitev ognja, poroča kitajska televizija CGTN. Kitajski zunanji minister Wang Yi je po telefonskem pogovoru z ukrajinskim kolegom Dmitrijem Kulebo izrazil zaskrbljenost zaradi civilnih žrtev v Ukrajini in dodal, da Kitajska "podpira vsa konstruktivna mednarodna prizadevanja, ki vodijo k politični rešitvi".
16.10 - Poleg pol milijarde evrov težkega svežnja humanitarne pomoči, ki jo bo za Ukrajino namenila Evropska unija, je predsednica Evropske Komisije Ursula von der Leyen prvič v zgodovini unije naznanila tudi skupen nakup in dostavo orožja za napadeno državo. 450 milijonov evrov iz sredstev evropskega mirovnega instrumenta bo romalo za nakup orožja, 50 milijonov pa za neubojna sredstva kot so gorivo in medicinska oprema.
15.58 - Turški obrambni minister Hulusi Akar je ruskega obrambnega ministra Sergeja Šojguja pozval, naj zagotovi takojšnjo prekinitev ognja v Ukrajini in s tem omogoči dostavo humanitarne pomoči v državo.
15.55 - Srbski predsednik Aleksandar Vučić je dejal, da Srbija ne bo uvajala sankcij proti Rusiji, dokler bo lahko zdržala. "Srbija se pridružuje vsakemu glasovanju, ko gre za kršenje ozemeljske celovitosti Ukrajine, ne bo pa se pridružila uvajanju sankcij proti Rusiji. Tako pa bo, dokler bomo lahko zdržali," je povedal Vučić. Prav tako po Vučićevih besedah Srbija ne bo dvigovala stopnje pripravljenosti srbske vojske, kot je to naznanil hrvaški premier Andrej Plenković.
15.45 - Rusko obrambno ministrstvo poziva prebivalce Kijeva, naj zapustijo mesto. V izjavi, ki jo je ministrstvo objavilo danes popoldne, so zapisali, da Rusija pripravlja napad na ukrajinsko Varnostno službo SBU in Center za informacije in psihološke operacije PSO v Kijevu. "Pozivamo ukrajinske državljane, ki so v boju z ukrajinskimi nacionalisti udeleženi provokacij, usmerjenih proti Rusiji, pa tudi prebivalce Kijeva, ki živijo v bližini teh postaj, naj zapustijo domove."
15.15 - Najbolj ostre besede si je v britanski kraljevi družini privoščil princ Charles. O ruski invaziji na Ukrajino je dejal, da gre za napad na demokratične vrednote, in podprl "tiste, ki se upirajo brutalni agresiji".
15.10 - Združeno kraljestvo v svojih pristaniščih ne sprejema več ladij, ki so kakorkoli povezane z Rusijo.
15.00 - Ruska vojska in proruski uporniki na vzhodu Ukrajine so uspešno združili moči ter prevzeli nadzor v ključni regiji vzdolž Azovskega morja, je sporočil tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva v Moskvi Igor Konašenkov. Ukrajinska stran teh navedb zaenkrat ni potrdila.
14.50 - EU bo za soočanje s humanitarnimi posledicami vojne v Ukrajini iz svojega proračuna namenila najmanj pol milijarde evrov, je napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na izrednem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta.
14.45 - Po šestih dneh od začetka ruske invazije na Ukrajino je po podatkih Združenih narodov iz te pobegnilo več kot 600.000 ljudi – večinoma žensk in otrok. Čakalna doba za vstop na Poljsko je trenutno do 60 ur, vrste beguncev na meji z Romunijo so dolge do 20 kilometrov.
14.40 - Prepoved ruskih državnih medijev RT in Sputnik bo po navedbah evropskega komisarja za enotni trg Thierryja Bretona veljala za širjenje novic po vseh kanalih, od satelitske televizije do videoplatform. Prepoved bi lahko stopila v veljavo še danes.
13.45 - Hrvaška v Ukrajino pošilja orožje in zaščitno opremo, Hrvaška vojska pa je dvignila stopnjo pripravljenosti. Južna soseda se pripravlja tudi na begunski val, vojni v Ukrajini pa se pridružujejo hrvaški prostovoljci.
13.40 - Ukrajinski predsednik Zelenski je danes v virtualnem nagovoru Evropskega parlamenta pozval, naj EU dokaže, da je z Ukrajino, da je ne bo pustila same. "Potem bo življenje premagalo smrt in svetloba bo premagala temo. Slava Ukrajini," je dejal. Ob njegovem čustvenem nagovoru je zajokal tudi tolmač.
13.00 - V Moskvi so danes, dan po prvem krogu pogajanj med rusko in ukrajinsko delegacijo v Belorusiji, sporočili, da je še prezgodaj za oceno pogovorov. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da je bil predsednik Vladimir Putin obveščen o pogovorih, a je "prezgodaj za oceno". Moskva bo "analizirala" izid pogovorov, je dejal Peskov. "Moramo jih analizirati in nato razmisliti o možnostih, o katerih poroča (glavni pogajalec Vladimir Medinski)," je dodal.
12.30 - Iz Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) so sporočili, da je bilo od začetka ruske invazije ubitih že najmanj 136 civilistov, vključno s 13 otroki. Še najmanj 400 civilistov je bilo poškodovanih. Iz Kremlja so sicer danes znova zanikali, da bi bila njihova tarča tudi civilna infrastruktura. Kot je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, "ruski vojaki ne izvajajo nobenih napadov na civilno infrastrukturo in stanovanjska območja."
12.20 - Po zadnjih podatkih ukrajinskih oblasti je v današnjem bombardiranju središča Harkova umrlo najmanj 10 ljudi, še najmanj 35 jih je poškodovanih. Kot je pojasnil svetovalec ukrajinskega notranjega ministra Anton Heraščenko, ruševine že odstranjujejo, pričakuje pa se, da bo število smrtnih žrtev in poškodovanih še naraslo. Med žrtvami je tudi indijski študent.
12.10 - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je virtualno nagovoril evropske poslance, pri tem pa Rusijo obtožil terorizma. Napad na Harkov je še enkrat označil za vojni zločin in "zavestno uničenje ljudi".
11.55 - Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na konferenci Združenih narodov v Švici izjavil, da je čas, da gre "ameriško jedrsko orožje v Evropi domov". In medtem ko je Rusija pripravljena na strateško stabilnost, je Zahod posvaril, da v državah nekdanje Sovjetske zveze ne sme graditi vojaške infrastrukture. Dotaknil se je tudi invazije na Ukrajino – kot je dejal, so jo napadli, da bi ji preprečili jedrsko oborožitev.
11.15 - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo šesti dan vojne v Ukrajini danes virtualno nagovoril evropske poslance na izrednem plenarnem zasedanju, sklicanem zaradi ruske invazije. Evropski parlament bo nagovoril tudi predsednik ukrajinske rade Ruslan Štefančuk. V razpravi, ki se bo začela ob 12.30, bodo sodelovali tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Charles Michel in visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.
10.40 - Župan pristaniškega mesta Mariupol Vadim Boičenko je danes dejal, da je mesto, vključno s stanovanjskimi območji, šolami in hišami, na udaru nenehnega bombardiranja, žrtve pa so tudi med civilisti. Po njegovih navedbah so med smrtnimi žrtvami tudi ženske in otroci, večje število ljudi pa naj bi bilo poškodovanih.
10.35 - Po navedbah ukrajinske vojske je v invaziji na Ukrajino padlo že 5710 ruskih vojakov, več kot 200 pa naj bi jih ujeli. Ukrajinska vojska naj bi uničila tudi 198 ruskih tankov, 29 letal, 846 drugih oklepnih vozil in 29 helikopterjev. Te številke sicer niso potrjene, po poročanju BBC pa so na obrambnem ministrstvu Združenega kraljestva prepričani, da so Rusi med invazijo utrpeli hude izgube.
10.30 - Spletna platforma Youtube je danes zaprla kanale ruskih medijev RT in Sputnik v Evropi. Za ukrep so se odločili zaradi ruskega napada na Ukrajino, so sporočili iz podjetja.
10.20 - V napadu na središče Harkova je bilo poškodovanih najmanj šest oseb, vključno z enim otrokom, poroča CNN.
10.10 - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je bombardiranje Harkova, v katerim je umrlo na ducate civilistov, označil za vojni zločin. Kot poroča britanski BBC, je v današnjem bombardiranju stanovanjskih stavb umrlo devet ljudi, od tega trije otroci.
9.55 - Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je za državne medije izjavil, da se beloruske sile pri invaziji na Ukrajino ne bodo pridružile ruskim. Tesni zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina je dodal še, da beloruske sile pri invaziji niso sodelovale in da Rusi tega od njih niso zahtevali.
9.30 - Ukrajinski vojaki s črnomorskega Kačjega otoka so živi in so v ujetništvu v Rusiji. Potem ko so po ruskem napadu izgubili stik z otokom, je Kijev domneval, da so ruske sile ubile vseh 13 vojakov na otoku.
9.10 - Dominic Raab, namestnik britanskega premierja Borisa Johnsona, je zagrozil, da bodo preganjali vojne zločine v Ukrajini. Prepričan je namreč, da bodo Rusi postali bolj okrutni. Kot je dejal, mora Zahod izstradati "rusko vojno mašinerijo", medtem ko bi prepoved letenja nad Ukrajino botrovala zgolj zaostrovanju razmer.
8.55 - Ameriški časnik Washington Post v analizi dosedanjega poteka ruske vojne proti Ukrajini ugotavlja, da zadeve ne gredo po načrtih Moskve, čeprav se bo Rusija verjetno skušala prilagoditi. Vendar trenutno kaže, da bo zaradi krčevitega odpora Ukrajincev Moskva obtičala v podaljšanem konfliktu.
8.50 - Mednarodna hokejska zveza (IIHF) je zaradi vojne v Ukrajini do nadaljnjega Rusijo in Belorusijo izključila z vseh mednarodnih tekmovanj pod svojim okriljem. Pri tem so pri IIHF sledili drugim mednarodnim zvezam, kot sta nogometni Fifa in Uefa.
8.40 - Po ocenah britanskih strokovnjakov je Rusija količino svojih sil v Ukrajini s 40 odstotkov povečala na 75 odstotkov.
8.10 - Ukrajinska vlada namerava prodati obveznice, da bo lahko plačala svoje branilce. Kot je sporočilo tamkajšnje ministrstvo za finance, bo vsaka enoletna obveznica imela nominalno vrednost 1000 ukrajinskih grivn (29,65 evra), obrestna mera, ponujena vlagateljem, pa bo določena na dražbi.
7.50 - Ruska vojska je po navedbah ukrajinskega ministrstva za zunanje zadeve danes zjutraj bombardirala sedež občinske uprave v Harkovu, drugo največjem mestu v Ukrajini, ki ga že več dni oblegajo. Opustošena je tako zgradba kot osrednji trg v Harkovu, kjer se nahaja.
7.30 - S poljskega notranjega ministrstva so danes sporočili, da je od začetka ruske invazije v državo vstopilo že približno 350.000 ukrajinskih beguncev.
7.15 - Evropska unija bo Ukrajini poslala 70 vojaških letal, poroča britanski Independent. Bolgarija naj bi podarila 16 letal MiG-29 in 15 letal Su-25. Poljska in Slovaška naj bi v Ukrajino poslala 28 oziroma 12 letal MiG-29. Medtem so ukrajinske oblasti sporočile, da so sestrelili pet ruskih bojnih letal in en manevrirni izstrelek.
7.10 - Ukrajinske oblasti so potrdile, da je v nedeljskem ruskem bombardiranju vojaškega oporišča v kraju Oktirka na severovzhodu Ukrajine umrlo najmanj 70 ukrajinskih vojakov.
6.50 - Posnetki ameriške družbe Maxar Technologies kažejo tudi novo kopičenje ruskih sil - helikopterjev in kopenskih vozil - v Belorusiji okoli 30 kilometrov od meje z Ukrajino. Ruske sile naj bi prav tako začele napad na mesto Herson na jugu Ukrajine, ki naj bi ga obkolile. Sicer pa je bilo ponoči v več mestih po Ukrajini slišati eksplozije.
6.35 - Ukrajinski veleposlanik pri ZN Sergij Kislica je pozdravil konec ruskega predsedovanja Varnostnemu svetu ZN. Predsedovanje v Varnostnem svetu ZN vsak mesec prevzame druga država članica. Februarja je bilo predsedovanje v rokah ruskega veleposlanika Vasilija Nebenzije. Kot je včeraj zvečer dejal Kislica, se veseli "polnoči, ko se bo končala ta "grozota, okupacija predsedniškega položaja sveta."
6.30 - Ruska vojska je na obrobju Kijeva zbrala dobrih 60 kilometrov dolg konvoj vojaških vozil. Pričakuje se obsežen napad na ukrajinsko prestolnico. Konvoj sega od letališča Antonov, ki je 25 kilometrov oddaljeno od središča Kijeva, do kraja Pribirsk na severu. Posnetki ameriške družbe kažejo tudi novo kopičenje ruskih sil - helikopterjev in kopenskih vozil - v Belorusiji okoli 30 kilometrov od meje z Ukrajino.
6.20 - Po podatkih urada visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice Michelle Bachelet je v Ukrajini zaradi ruskega napada doslej umrlo več kot sto civilistov, ranjenih jih je bilo več kot 300. Med smrtnimi žrtvami je tudi najmanj sedem otrok.
6.10 - Iz kitajskega veleposlaništva v Ukrajini so sporočili, da so začeli z evakuacijo svojih državljanov.
------------------------------------------------------------
Kaj ste zamudili ponoči?
Glede na satelitske posnetke ameriškega vesoljskega tehnološkega podjetja Maxar Technologies je Rusija na obrobju Kijeva zbrala vojaški konvoj, ki se razteza dobrih 60 kilometrih v dolžino. V naslednjih dneh gre tako pričakovati obsežen napad na ukrajinsko prestolnico. V ruskem bombardiranju drugega največjega ukrajinskega mesta Harkov je sicer v zadnjih 24 urah umrlo več deset ljudi. Mednarodno kazensko sodišče (MKS) je medtem sporočilo, da bo na območju Ukrajine začelo preiskovati morebitne vojne zločine in zločine proti človeštvu, ameriške obveščevalne službe pa so navedle, da ruska invazija ne poteka v skladu z načrti Moskve. Dodali so, da pričakujejo "dolgo in krvavo vojno za Kijev.
Zasedanja
Rusija se je v ponedeljek odzvala na odločitev ZDA, da izženejo 12 ruskih diplomatov zaradi dejavnosti, ki niso v skladu z njihovim diplomatskim statusom. Prevedeno to pomeni, da so jih med drugim identificirali kot vohune. Rusija je ameriški ukrep označila za sovražno dejanje.
Mednarodna prizadevanja za končanje ruske invazije na Ukrajino se bodo danes nadaljevala z nezmanjšano močjo. O ruski agresiji in njenih posledicah bodo govorili zunanji ministri Nemčije, Francije in Poljske, pa tudi finančni ministri skupine G7. Evropski parlament pa se bo danes sešel na izrednem plenarnem zasedanju, na katerem bodo razpravljali in glasovali o resoluciji v zvezi z odzivom EU na ruski napad na Ukrajino. Zasedanja se bodo udeležili tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Charles Michel in visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
V poljskem Lodžu se bodo medtem srečali zunanji ministri Nemčije, Francije in Poljske, ki sestavljajo t. i. Weimarski trikotnik. Annalena Baerbock, Jean-Yves Le Drian in Zbigniew Rau bodo govorili predvsem o ruskem napadu na Ukrajino, preko videopovezave pa naj bi se jim pridružil tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.
O posledicah ruske invazije in sankcij proti Rusiji bodo na virtualnem srečanju, ki ga gosti Nemčija, razpravljali finančni ministri sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav G7.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg bo obiskal Poljsko in Estonijo. Srečal se bo z vodilnimi predstavniki obeh držav in obiskal vojaška oporišča, kjer so nameščeni tudi zavezniški vojaki. Na pogovorih naj bi se mu pridružil tudi britanski premier Boris Johnson.
Na Slovaškem pa se bodo v senci ruske invazije na Ukrajino začele obsežne Natove vaje "Saber Strike 2022". Na njih naj bi sodelovalo okoli 3000 vojakov, od tega okoli dve tretjini iz ZDA in tretjina iz Slovaške, sosede Ukrajine.
Rusija osamljena v ZN
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek pozval h globalni prepovedi za ruska letala in ladje, ki uporabljajo tuja letališča ali pristanišča.
Rusija se je v ponedeljek glede napada na Ukrajino osamljeno zagovarjala tako v Generalni skupščini Združenih narodov, ki je začela izredno zasedanje pred sprejetjem resolucije z obsodbo agresije v Ukrajini, kot v Varnostnem svetu ZN, ki je imel na zadnji dan ruskega predsedovanja sejo o humanitarnem položaju v Ukrajini.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je moral osamljeno braniti poteze svoje države najprej v GS ZN, ki zasedanje nadaljuje danes pred predvidoma sredino potrditvijo resolucije, kakor tudi v VS ZN. Nekaj držav, kot je Brazilija, je skušalo malce uravnotežiti odgovornost za spopade v Ukrajini, nihče pa ni zagovarjal napada ene članice ZN na drugo, še manj pa grožnje ruskega predsednika Vladimirja Putina z uporabo jedrskega orožja. Ukrajinski veleposlanik Sergij Kislica mu je celo nediplomatsko priporočil, naj za samomor raje vzame pištolo, kot "možakar v berlinskem bunkerju maja 1945".
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres pa je pozval k takojšnji zaustavitvi spopadov v Ukrajini. Besedilo resolucije je sicer napisano v umirjenem tonu, da se mu lahko pridruži čim več držav. Za sprejem je potrebna dvotretjinska večina. Čeprav Rusija zaradi nje ne bo nehala z vojno, bo sprejem resolucije po oceni poznavalcev potrdil osamljenost Rusije.
Še naprej o vojaški operaciji
V 77-letni zgodovini ZN je bilo to šele 11 izredno zasedanje GS ZN, nobena stalna članica VS ZN pa se doslej ni znašla pod takšnim udarom, kot se je Rusija.
Nebenzija je seveda novinarjem zatrdil, da se ne počuti niti najmanj osamljeno. Družbo Rusiji delajo Sirija, Venezuela, Kuba in še kakšna podobna država. Kitajska se zanjo ni opredelila.
Nebenzija je vztrajal, da ne gre za vojno, ampak omejeno vojaško operacijo, ki je namenjena zaščiti prebivalcev Donbasa in odstranitvi nacistov z ukrajinske oblasti. Ni pa pojasnil, zakaj ruska vojska napada ukrajinska mesta daleč od Donbasa.
Prav tako je izražal ogorčenje, da nihče ni izražal občutljivosti do prebivalcev regij Lugansk in Doneck, ki menda preživljajo genocid. Vztrajal je, da Rusija v Ukrajini brani ustanovno listino ZN, sicer pa le uveljavlja pravico do samoobrambe v skladu z njo.
Množica veleposlanikov je nasprotno trdila, da ruski napad na Ukrajino ni bil izzvan in ni upravičen, da predstavlja jasno kršitev mednarodnega prava in ustanovne listine ZN. Med njimi je bil tudi veleposlanik Slovenije Boštjan Malovrh, ki je skupaj z drugimi zahteval takojšen umik ruske vojske iz Ukrajine.
________________________________________
V napadu na Žitomir umrlo več civilistov
Iz mesta Žitomir v osrednji Ukrajini so v torek zvečer poročali o letalskem napadu, ki naj bi zahteval štiri smrtne žrtve. Ruske rakete kalibr naj bi domnevno poškodovale številne stanovanjske stavbe in bolnišnico.
Po besedah svetovalca ukrajinskega notranjega ministrstva Antona Geraščenka, ki se sklicuje na lokalne oblasti, so umrli štirje ljudje. Na videoposnetkih, ki so bili objavljeni na družbenih omrežjih, je videti goreče hiše in reševalce.
Nov letalski napad naj bi se po besedah Geraščenka zgodil tudi na mesto Harkov. Informacije ni bilo mogoče neodvisno preveriti.
Ukrajinske varnostne sile naj bi preprečile poskus atentata na predsednika Volodimirja Zelenskega
Ukrepali naj bi, po besedah načelnika ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo Oleksija Danilova, potem, ko so dobili opozorilo od članov ruske varnostne službe, ki se ne strinjajo z napadom na Ukrajino.
Danilov je sporočil, da so jih člani ruske Zvezne varnostne službe (FSB), ki so proti vojni obvestili, da so atentat nameravali izvesti pripadniki posebnih enot Čečenije, ki pa so jih uničili še preden so lahko dosegli svoj cilj.
Zelenski od začetka ruskega napada na Ukrajino trdi, da ga želijo Rusi ubiti skupaj z družino. ZDA naj bi mu ponudile pomoč pri odhodu iz države, vendar je ostal in postal simbol odpora Ukrajincev proti ruski agresiji. Danilov je sporočil, da so del čečenske enote uničili pri Gostomelu, drugi del pa je pod ognjem.
Biden govor o položaju v državi posvetil Ukrajini in ji izrazil podporo
Ameriški predsednik Joe Biden je svoj sinočnji govor o položaju v državi uvodoma posvetil ruskemu napadu na Ukrajino in zatrdil, da bo svoboda vedno slavila nad tiranijo, med drugim pa je ob nizanju že sprejetih sankcij proti Rusiji napovedal še zaprtje ameriškega zračnega prostora za ruska letala.
"Zgodovina nas uči, da ko diktatorji ne plačajo za agresijo, je še več kaosa. Zvezo Nato smo ustvarili zato, da ohranja mir in stabilnost v Evropi. Putin je mislil, da nas bo s svojo neizzvano vojno razdelil doma in v Evropi, vendar se je zmotil. Bili smo pripravljeni in enotni in enotni smo ostali," je dejal Biden in zagotovil nadaljnjo podporo Ukrajini.
Ruska vojska zavzela mesto Herson. Boji v Harkovu še naprej potekajo
Župan Hersona Igor Kolihajev je za lokalni radio povedal, da so ruske sile ponoči zavzele železniško postajo in pristanišče. "Boji se nadaljujejo in dogaja se zasedba našega mesta." Dodal je, da je umrlo precej ljudi, tako vojakov kot civilistov, predstavniki oblasti pa se trudijo ljudem pomagati, da bi se zatekli na varno.
Herson je mesto s 300.000 prebivalci, ki leži med mestoma Mikolajev in Nova Kahovka. Ruske sile na tem območju Ukrajine najhitreje napredujejo ter napadajo več mest. Iz Mikolajeva so so sicer sporočili, da je mesto še v ukrajinskih rokah.
Iz Harkova, ki je bil v torek tarča silovitega ruskega obstreljevanja, v njem je bilo uničeno tudi poslopje, v katerem je slovenski konzulat, pa poročajo, da so v mesto prišle ruske desantne sile. V mestu pa potekajo boji, Rusi so napadli tudi lokalno bolnišnico.
Predstavnik ukrajinskega notranjega ministrstva Anton Gerahčenko je dejal, da ni dela mesta, ki ga rusko topništvo še ni napadlo.
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
