Novice Svet24

Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi so ob začetku včerajšnjega trgovanja zabeležili padce. Več kot osem odstotkov so izgubili tudi ruski borzni indeksi. Dogajanje v vzhodni Ukrajini se je hitro odrazilo tudi pri cenah nafte, ki so dosegle rekord zadnjih sedmih let in se približale psihološki meji sto ameriških dolarjev na sodček črnega zlata.

Severni tok

Še večje presenečenje je sledilo popoldne, ko je nemški kancler Olaf Scholz sporočil, da bo Nemčija začasno ustavila projekt plinovoda Severni tok 2 z Rusijo. Novopečeni kancler je dejal, da je zaprosil ministrstvo za gospodarstvo, naj umakne obstoječe poročilo o analizi zanesljivosti oskrbe pri nemški zvezni agenciji za omrežja, poroča nemška tiskovna agencija dpa. »Sicer se sliši tehnično, vendar je to obvezen administrativen korak, da plinovoda zdaj ni mogoče certificirati,« je povedal Scholz in poudaril, da brez certifikata Severni tok 2 ne more obratovati. Plinovod Severni tok 2 pod Baltskim morjem povezuje Rusijo in Nemčijo. Septembra lani so ga dokončali, vendar še nima obratovalnega dovoljenja, saj ga zaradi pravnih razlogov blokira nemški regulator na področju energetike BNetzA, poroča STA.

Reuters

Predlog prvega svežnja sankcij sta v skupni izjavi »o ruski agresiji proti Ukrajini« najavila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Poskušali bodo kaznovati banke, ki financirajo ruske aktivnosti na vzhodu Ukrajine, kot tudi separatistični regiji sami. Glede na okoliščine težko trdimo, da gre za nepričakovane poteze Zahoda, zaradi česar lahko sklepamo, da je Rusija pripravljena trpeti posledice svojih potez.

Gruzijski scenarij

Predsednik Ruske federacije Vladimir Putin se je po vsem sodeč odločil za gruzijski scenarij tudi za zahodno sosedo in še eno nekdanjo članico Sovjetske zveze. Ljudski republiki Doneck in Lugansk bosta v vlogi gruzijskih večinoma ruskih regij Južne Osetije in Abhazije, ki ju prav tako priznava le Moskva. Formalno priznanje teh de facto neodvisnih in že leta s strani Rusije podprtih regij dodatno cementira status quo in Putinu garantira, da niti Ukrajina niti Gruzija ne bosta kmalu poskusili s članstvom v zvezi Nato, saj se tudi Zahod ni pripravljen neposredno spopasti z Rusijo.

Profimedia

Sodeč po Putinovih izjavah, so te poteze zgolj varnostni ukrep, saj so tuji dejavniki v Ukrajini neposredna grožnja. Takšnih in podobnih utemeljitev v Varnostnem svetu Združenih narodov ni sprejela nobena članica, niti Kitajska ne, zato je Rusija znova osamljena na mednarodnem prizorišču. Cene za te poteze pa ne bodo plačali zgolj Rusi, pač pa vsi Evropejci, tudi Slovenci. Energetska kriza, ki pesti celino to zimo, bi lahko ob morebitnih protisankcijah še bolj pritisnila na države, ki so odvisne od uvoza ruskega plina. Ta tudi Sloveniji predstavlja ključen energent za poganjanje gospodarstva in ogrevanje domov. Morebitne pošiljke plina zaveznikov prek Atlantika ali z Bližnjega vzhoda bodo dražje, hkrati pa bodo težko nadomestile izpade dobave, če pride do njih. Spomnimo; ob zadnji agresivni operaciji Rusije v Ukrajini leta 2014 so medsebojne sankcije zbrisale petino slovensko-ruske blagovne menjave v skupni višini skoraj tristo milijonov evrov.

Dolgotrajna inflacija

Reuters

Postpandemična inflacija, ki jo čutimo zadnjih nekaj mesecev, je bila sprožena ravno z naraščanjem cen energentov, nove podražitve pa bodo postopek še pospešile. Postopno se bo naraščanje cen energentov pokazalo tudi pri hrani, še prej pa lahko do tega pride neposredno, saj sta Rusija in Ukrajina veliki izvoznici pšenice. Ruska federacija prispeva kar 18 odstotkov celotnega svetovnega izvoza pšenice. Kriza prihaja ob najslabšem času, kar zlasti velja za motor evropskega gospodarstva, Nemčijo. Če bi bila ta resna glede dolgotrajnega opuščanja Severnega toka 2, bi to pomenilo veliko odstopanje od načrta zelenega prehoda, kjer naj bi ravno ruski plin imel glavno vlogo. Z zapiranjem jedrskih elektrarn in osredotočanjem na (prevečkrat nezanesljive) obnovljive vire energije se je gospodarska velesila stisnila v kot, kjer bo morala tehtati med ekonomskimi in političnimi interesi.