»Verjamemo, da ne bo prišlo do eskalacije s strani ruske vojske,« je dejal Zelenski, a hitro dodal, da se morajo pripraviti na najslabše in da bo ukrajinska vojska branila suverenost države. Rusko priznanje neodvisnosti separatističnih republik Doneck in Lugansk predstavlja grožnjo za Ukrajino in njene sosede, je razložil Zelenski in pojasnil, da bi bile v primeru ruske invazije ogrožene tudi Litva, Latvija, Estonija, Moldavija. Omenil je tudi možnost prekinitve diplomatskih stikov z Rusijo.
Iz Kremlja so po 12. uri sporočili, da so odprti za pogovore in diplomatsko iskanje rešitev. Če bi se v Kijevu odločili za prekinitev stikov z Moskvo, bi to zelo poslabšalo razmere, so ocenili Rusi.
So potrošniki v Nemčiji pripravljeni plačati več za plin?
Medtem pa je nemški kancler Olaf Scholz najavil, da je Nemčija ustavila projekt Severni tok 2. Ministrstvo za gospodarstvo je zaprosil, naj umakne obstoječe poročilo o analizi zanesljivosti oskrbe pri nemški zvezni agenciji za omrežja. "To se sicer sliši tehnično, vendar je to nujen administrativni korak, da plinovoda zdaj ni mogoče certificirati," je povedal Scholz in poudaril, da brez tega certifikata Severni tok 2 ne more začeti obratovati.
Še prejšnji teden sta se Scholz in ruski predsednik Vladimir Putin pogovarjala o tem strateško pomembnem plinovodu. Putin je takrat pozval k začetku obratovanja plinovoda, ki po njegovih besedah zagotavlja energetsko varnost Evrope. Plinovod je označil za povsem gospodarski in okolju prijazen projekt brez "političnega prizvoka". Ruski predsednik se je retorično vprašal, ali bi bili potrošniki v Nemčiji pripravljeni plačati več za plin, če plinovoda Berlin ne bo dovolili odpreti.
Scholz je glede Severnega toka 2, ki je končan, vendar Nemčija še ni odobrila začetka njegovega obratovanja, je dejal, da "vsi razumemo, kaj je narobe". Severni tok 2 naj bi Nemčiji zagotovil neposredno dobavo ruskega plina. Ker ne prečka Ukrajine, ta ne bo mogla zaračunati tranzitnih pristojbin. Projekt je deležen številnih kritik, predvsem iz ZDA, češ da daje Rusiji prevelik vpliv na evropski energetski trg. Dejansko pa bi ZDA raje videle, da je Evropa energetsko odvisna od njih.
V predlogu prvega svežnja sankcij EU proti Rusiji tudi banke, dostop do finančnih trgov in trgovinski ukrepi
Predlog prvega svežnja sankcij sta v skupni izjavi "o ruski agresiji proti Ukrajini" najavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
Odločitev Rusije, da prizna neodvisnost proruskih separatistov v Lugansku in Donecku na vzhodu Ukrajine ter da pošlje svoje sile na to območje je "nezakonita in nesprejemljiva", sta zapisala.
Ta poteza po njunih besedah krši mednarodno pravo, ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine ter mednarodne zaveze Rusije, s čimer dodatno zaostruje krizo.
O predlogu prvega svežnja sankcij bodo danes popoldne na neformalnem zasedanju razpravljali zunanji ministri EU. Zasedanje se začne ob 16. uri.
Sveženj vključuje predloge za štiri vrste ukrepov: proti vpletenim v nezakonito odločitev o priznanju, proti bankam, ki financirajo ruske vojaške in druge operacije na omenjenih ozemljih, glede dostopa ruskih oblasti do evropskih kapitalskih in finančnih trgov in storitev ter trgovinski ukrepi proti separatističnima regijama, ki naj bi zagotovili, da odgovorni jasno občutijo gospodarske posledice nezakonitih in agresivnih dejanj.
Poleg tega je EU pripravila tudi dodatne ukrepe, ki jih lahko sprejme v poznejši fazi, če bo to terjal razvoj dogodkov, sta še poudarila predsednika v skupni izjavi. V njej sta tudi znova izrazila solidarnost z Ukrajino ter podporo njeni suverenosti in ozemeljski celovitosti.
