Komisija je poslancu Horvathu odločbo o prekršku izdala julija 2019, saj kljub opozorilu KPK ni odpravil nezdružljivosti funkcije, v kateri se je znašel zaradi hkratnega opravljanja funkcije poslanca in funkcije zakonitega zastopnika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. V skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije izrekla globo v višini 1000 evrov.
Horvath je zoper prekrškovno odločbo vložil zahtevo za sodno varstvo. Okrajno sodišče v Ljutomeru je novembra lani zahtevo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo odločbo o prekršku, ki jo je izdala KPK. Zoper sodbo je poslanec vložil pritožbo, o kateri je Višje sodišče v Mariboru odločilo januarja letos. Pritožbo je zavrnilo ter tako potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča.
Kot so sporočili iz KPK, sta obe sodišči zavrnili očitke iz pritožbe, da za poslanca glede vprašanj nezdružljivosti funkcij ne veljajo določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, pač pa določbe zakona o poslancih. Kot je v sodbi zapisalo višje sodišče, osebe javnega prava, v kateri storilec prekrška ni prenehal z opravljanjem zastopanja v 30 dneh po potrditvi mandata poslanca, sodijo v javni sektor, za katerega velja zakon o integriteti.
Ta pa se pri nezdružljivosti funkcij uporablja subsidiarno, torej ko drug zakon tega področja ne ureja drugače. Zakon o poslancih nezdružljivosti poslanske funkcije z zastopanjem v pravni osebi javnega prava ne ureja, zato se v teh primerih uporabljajo določbe zakona o integriteti. Ker gre za pomembno sodbo s področja nezdružljivosti funkcij, je KPK z njo danes seznanila tudi državni zbor, so še sporočili.
Višje sodišče je tudi zavrnilo navedbe pritožnika, da gre v primeru Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti za posebno obliko politične stranke, in pritrdilo utemeljitvi KPK, da gre za pravno osebo javnega prava. Prav tako je potrdilo ustreznost izrečene sankcije.
Pri poslancu Horvathu je KPK lani ugotovila podobno kršitev nezdružljivosti funkcij, in sicer hkratno opravljanje poslanske funkcije in funkcije člana sveta osebe javnega prava Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava. Tudi v tem primeru je Horvath tako zoper ugotovitve komisije kot zoper prekrškovno odločbo vložil zahtevo za sodno varstvo, o čemer sodišče še odloča.
Še vedno prepričan
Horvath je še vedno prepričan v svoj prav, zato bo, kot je napovedal za STA, izkoristil vse pravne možnosti, da to dokaže. "Če je treba, tudi na evropskem sodišču," je dejal in dodal: "Če nekomu ni sporno, da smo poslanci lahko člani občinskih svetov, ne bi pa smeli biti člani občinskih samoupravnih narodnih skupnosti, ki so nižji po rangu, se mi zdi to zelo čudno." S tem se namreč po njegovem mnenju dejansko posega v pravno ureditev organiziranja avtohtonih narodnih skupnosti.
