V okviru nove preiskave so novinarji intervjuvali več kot 12 očevidcev, analizirali zaupne dokumente, satelitske fotografije, objave na družbenih omrežjih, ter razpravljali z oblastniki v Turčiji in Grčiji.
Preiskava je razkrila, da je za smrt dveh migrantov, enega iz Kameruna in drugega iz Slonokoščene obale, odgovorna grška obalna straža.
15. septembra je skupina 36 ljudi v napihljivem čolnu zapustila Turčijo in se namenila na grški otok Samos. O prihodu skupine ljudi je bila obveščena nevladna organizacija za pravno pomoč in zaščito človekovih pravic Human Rights Legal Project (HRLP). Slednje je o prihodu skupine obvestila lokalno policijo, grško obalno stražo, Agencijo Združenih narodov za begunce ter druge pristojne organizacije. V email sporočilu je organizacija HRLP pristojne pozvala, naj zagotovi migrantom ustrezno pomoči ter jim zagotovi možnost, da zaprosijo za azilno zaščito.
Le malo zatem, ko je čoln pristal, očevidci pričajo, da so zaslišali strele. Prestrašeni so se razkropili. Osem migrantov je zbežalo v breg, preostalih 28 pa so jih prijeli oblastniki. Med slednjimi je bila noseča ženska.
28 migrantov, ki jih je prijela policija, so zvečer naložili na dva rešilna čolna in potisnili v smeri proti Turčiji. Gre za prakso nezakonitega vračanja, o katerem je že poročal kolektiv novinarjev Lighthouse Reports in druge nevladne organizacije, v okviru katere grška obalna straža migrantom ne omogoči, da zaprosijo za azil, nato pa jih potisne, v tem primeru dobesedno, na odprto morje v smeri proti Turčiji.
Na čolnu je bila tudi nosečnica, pri kateri se je medtem ko so pluli proti Turčiji sprožil porod. Le malo zatem, ko je migrante iz voda rešila turška obalna straža, je nosečnica rodila.
Med tistimi 8 migranti, ki so zaradi strelov pobegnili v notranjost otoka Samosa, je policija kmalu ujela 3. Slednje je z lastnim čolnom grška obalna straža odpeljala na odprto morje, nato pa jih vse tri potisnila v vodo. Le en je preživel, truplo drugih dveh pa je naplavilo na turško obalo.
Kolektiv medijev, ki je zgodbo preiskoval, dodaja, da je sicer nemogoče v popolnosti potrditi, kaj točno se je zgodilo na grškem morju, a opozarja, da so v anonimnih pogovorih z več grškimi in turškimi oblastniki slednji potrdili, da se, sploh za manjše skupine migrantov podobne prakse dogajajo. Manjše skupine migrantov obalna straža dobesedno vrže v odprto morje in prepusti na milost in nemilost valov. Oblastniki so dodali, da je razlog za prakso pogosto dejstvo, da obalna straža ne sme kupovati novih, dragih rešilnih splavov, saj večji nakupi sprožajo sum v javnosti in potrjujejo, da se sporne prakse dogajajo.
