Minuli teden je iz ameriškega zunanjega ministrstva prišlo jasno sporočilo: če Rusija napade Ukrajino, plinovod Severni tok 2 ne bo odprt. Kontroverzna vez, ki bo plin prenašala neposredno iz Rusije, gre že od začetka načrtovanja in gradnje v nos Američanom, saj ta omogoča, da najmočnejše evropsko gospodarstvo zaobide Ukrajino in preostanek vzhodne Evrope, celino pa hkrati dela vse bolj odvisno od ruskega plina.
Evropski zeleni prehod za EU pomeni, da bo še nekaj časa odvisna od plina.
Pritisk na Rusijo ali Nemčijo
Najnovejše izjave iz Združenih držav Amerike (ZDA) o Severnem toku 2 se lahko berejo kot grožnja Rusiji, češ da bo ob morebitni agresiji ostala brez dobičkonosnega posla, kar do neke mere, sicer v blažji verziji, sporočajo tudi iz Berlina, ali pa kot grožnja Nemčiji, naj vendarle izraziteje stopi na stran Združenih držav in Nata, ki v zadnjih tednih pospešeno oborožujejo Ukrajino za primer invazije z vzhoda, ki naj bi se zgodila vsak čas. Kako resna je ta nevarnost, je veliko vprašanje, vsaj za zdaj pa nič zares ne nakazuje, da bi lahko prišlo do večjega zaostrovanja vojne v Ukrajini, ki nenehno tli že od leta 2014 , ko so se separatisti na vzhodu, v mesecih po revoluciji v Kijevu, uprli centralni oblasti. Poročila o sto tisoč ruskih četah v zahodnih provincah federacije vsekakor vnašajo nemir, a iz Moskve sporočajo, da ne načrtujejo nobene invazije, pač pa da gre za standardne premike sil znotraj meja države, nekatere od njih pa so namenjene v Belorusijo na vojaške vaje.
Nevarnost rasti cen
Zaostrena retorika za zdaj prihaja predvsem iz Zahoda, še najbolj iz ZDA, ki lahko pri tem konfliktu najmanj izgubi. Četudi Ukrajina od 2014 predstavlja ključno zaveznico Nata pri ožanju obroča okoli Ruske federacije, pa ima dogajanje na zahodnih obronkih nekdanje Sovjetske zveze le malo vpliva na življenja Američanov, kar pa še zdaleč ne velja za Evropejce, vključno s Slovenci. Evropa, tako kot velik preostanek severne poloble, se to jesen sooča z rastjo cen energentov, ki je po novem letu neprijetno presenetila tudi marsikaterega potrošnika pri nas. Morebitna vojna v Ukrajini in prekinjanje dobav plina zaradi oboroženega konflikta ali sankcij bi lahko te cene pognala v nove višave.
Kriza dobave Zadnja večja energetska kriza, ki je prizadela EU, se je zgodila leta 2009, ko Rusija, zaradi dolgov Ukrajine, ni želela pošiljati plina na zahod.
Prazna skladišča
Ruska federacija zagotavlja Evropski uniji slabo polovico potreb po plinu, preostanek pa dobi iz Alžirije, Libije, Norveške in lastnih virov. Če bi Rusija »zaprla pipico«, bi ostali dobavitelji le stežka zapolnili vrzel, začasno pa bi EU zato lahko črpala iz lastnih strateških rezerv. Zaradi več dejavnikov so sicer ta skladišča po javno dostopnih podatkih že zelo izčrpana, tako da beležimo le 41-odstotno zasedenost, kar je kar štirinajst odstotkov manj kot minulo zimo ob koncu januarja. Kot alternativna rešitev, če pride do akutne energetske krize, se ponuja uvoz plina iz Združenih držav Amerike ali iz katere od zaveznic Zahoda na Bližnjem vzhodu. Iz dozdajšnjih poročil iz Washingtona ni jasno, v kolikšni meri in za kakšno ceno bi bile ZDA pripravljene gasiti požar, na katerega zadnje tedne in mesece nenehno dolivajo olje.
Spremenjen izračun
Kot je v telefonskem pogovoru za Svet24 že v torek pojasnil obramboslovec Vladimir Prebilič, se Rusija dobro zaveda, kako odvisna je od nje Evropa, »ZDA pa imajo absolutni presežek zemeljskega plina, ki ga nimajo kam dati«. Problem tega je, da ga pridobivajo z drago tehnologijo, skupaj s stroškom prevoza pa je tako povsem nekonkurenčen na evropskem trgu. Vojna v Ukrajini bi lahko ta izračun bistveno pomešala, z dvigovanjem napetosti na vzhodu pa se je Evropa, kot je še dodal izredni profesor Prebilič, še enkrat znašla »med tnalom in nakovalom«.
Zaostrena vojna v Ukrajini lahko v praksi tej državi prinese zgolj uničenje, tako državljani EU kot Rusije pa bodo nedvomno na lastni koži tako ali drugače občutili posledice vojne, če ne drugače – v lastni denarnici. Da je Rusija pripravljena uporabiti vojsko za obrambo strateških interesov in za ceno sankcij, so v Moskvi dokazali že večkrat, a tak frontalen napad, pred katerim svarijo na zahodu, se zdi malo verjeten in potencialno izjemno škodljiv za Ruse. Edini, ki lahko računajo na dobičke zaradi nove vojne v Evropi, so na varni razdalji, na drugi strani Atlantika.
