Izsledki danes objavljene študije raziskovalcev na Medicinski fakulteti Univerze v Hongkongu, ki je sicer še niso pregledali neodvisni strokovnjaki, kažejo, da se različica omikron v bronhijih deli kar 70-krat hitreje od različice delta, kar bi lahko bil eden od dejavnikov za njeno tako veliko nalezljivost. Kot je denimo včeraj pojasnil predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec, je omikron »po nekaterih podatkih dosegel nalezljivost virusa ošpic.« Podobno je danes zatrdil tudi Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo.
V pljučih počasneje?
Če je dejstvo, da je omikron precej bolj nalezljiv od delte, že znano, pa strokovnjaki še vedno ugibajo, ali dejansko povzroča tudi blažji potek bolezni, kot zaenkrat opažajo v južnoafriških bolnišnicah. Doslej je veljalo, da so blažji simptomi v največji meri posledica dejstva, da ima večina ljudi na virus že določeno odpornost, ki jo je pridobila bodisi s cepljenjem bodisi s prebolevnostjo. A izsledki današnje študije kažejo, da to najverjetneje vendale ni celotna zgodba.
Če se omikron precej hitreje deli oziroma razmnožuje v zgornjih dihalih, pa kot kaže ravno nasprotno velja za pljuča. Hongkonški raziskovalci so namreč ugotovil, da se omikron precej manj učinkovito, kar 10-krat počasneje od originalne različice virusa sars-cov-2, deli v pljučnem tkivu, kar bi lahko bil razlog za blažji potek bolezni.
Kot je na Twitterju pojasnila znanstvenica pod nekoliko kriptičnim vzdevkom Chise, ki je sicer sodelovala tudi pri razvoju cepiva Moderne, »na resnost poteka bolezni pri ljudeh ne vpliva samo hitrost delitve virusa, temveč tudi imunski odziv posameznika na okužbo. Z drugimi besedami, poskrbite za to, da boste zaščiteni.«
