Novice Svet24

Nevladne organizacije že nekaj mesecev opozarjajo, da bo občuten dvig energentov od kurilnega olja do elektrike najbolj prizadel najranljivejši sloj družbe. Po podatkih državnega statističnega urada se je kurilno olje v letu dni podražilo za okoli 44 odstotkov, pogonsko gorivo za okoli 40 odstotkov, električna energija za 15 odstotkov, kar je največ v Evropski uniji. Po oceni strokovnjakov bo povprečni strošek gospodinjstva samo za nakup električne energije v enem letu višji za približno sto evrov.

Povprečno gospodinjstvo v bloku, ki je priključeno na daljinski sistem oskrbe s toploto za ogrevanje in toplo sanitarno vodo, pa bo tako po izračunih Agencije za energijo letos plačalo 40 odstotkov več kot lani. Vlada je v drugi polovici oktobra sicer napovedala možnost uvedbe energetskih bonov, ki bi bili namenjeni najranljivejšim članom družbe, a kljub prihodu zime in nizkih temperatur še vedno ni pripravila predloga energetskih vavčerjev.

Opozicija predlaga 150-evrske vavčerje

Sašo Švigelj

Opozicijski četverček LMŠ, SD, Levica in SAB je v parlamentarno proceduro vložil predlog zakona o začasnih ukrepih za preprečevanje energetske revščine, ki so ga sicer pripravili Socialni demokrati. Opozicija se zavzema, da bi bili najbolj ogroženi posamezniki v družbi upravičeni do energetskega vavčerja, s katerim bi lahko v celoti ali po delih plačali račune za električno energijo, plin, kurilno olje, kuriva in goriva. »Upravičenci so najbolj ogroženi posamezniki, opredeljeni na podlagi socialnih transferjev, ki jih prejemajo: 75 tisoč najbolj socialno ogroženih posameznikov in 200 tisoč prejemnikov otroškega dodatka do vključno šestega dohodkovnega razreda,« je zapisano v predlogu zakona.

Približno 75 tisoč socialno najbolj ogroženih prebivalcev bi v skladu z opozicijskim predlogom prejelo vavčer v višini 150 evrov, medtem ko naj bi 200 tisoč prejemnikom otroškega dodatka pripadel vavčer v višini 40 evrov na otroka.

»Izračunali smo, da bo ta ukrep stal 28 milijonov evrov. Kar je najbolj važno, pa je to, da je Evropska komisija na neki način dala zeleno luč,« pojasni vodja poslanske skupine SD Matjaž Han, ki je tudi prvopodpisani pod predlog. Sredstva za energetske vavčerje bi opozicija prerazporedila iz podnebnega sklada, kar je po navedbah predlagateljev skladno skupnim evropskim okvirom za omilitev energetske draginje.

Vlada o vavčerjih šele v drugi polovici zime

 Cene toplote se bodo decembra na letni ravni najbolj zvišale za gospodinjske odjemalce v mestni občini Maribor (za 62,3 odstotka), občini Jesenice ( za 57,3 odstotka) in mestni občini Ljubljana ( za 48,5 odstotka). V prvih dveh za proizvodnjo toplote v celoti uporabljajo zemeljski plin. Najmanjši dvig cene toplote imajo medtem gospodinjski odjemalci v mestni občini Celje (za 4,5 odstotka), medtem ko je v občini Ravne na Koroškem cena toplote glede na lani nižja, in sicer za 3,3 odstotka, je minuli teden ugotovila Agencija za energijo.

Premier Janez Janša je novembra zaradi dražje oskrbe napovedoval težko zimo za številne prebivalce. »Lahko bi rekli, da ne vemo, kaj bo naslednji mesec, ampak jaz moram reči, da v glavnem vemo, da se to stanje ne bo bistveno izboljšalo in da je treba računati na težko zimo, ko gre za oskrbo z energijo in tudi ko gre za cene,« je dejal sredi novembra.

Kljub svoji napovedi pa je včeraj razkril, da bodo morali najranljivejši na energetske vavčerje počakati še najmanj dva meseca, če jih bodo sploh prejeli. Vlada bo namreč šele konec januarja oziroma po dveh tretjinah koledarske zime razpravljala o posebnih energetskih vavčerjih, je včeraj v državnem zboru napovedal premier Janez Janša.

Po njegovih besedah bo vlada učinek energetske krize poskušala omejiti s tako imenovanim draginjskim dodatkom v višini 300 evrov za upokojence, katerih pokojnina je nižja od 714 evrov, in nekatere druge posebej socialno šibke kategorije. Takšno rešitev vlada predlaga v protikoronskem zakonu številka 10, ki je še v parlamentarni obravnavi. »Takoj, ko je bilo jasno, da bo to stanje trajalo vsaj nekaj mescev prek zime, je vlada v deseti protikoronski zakon vključila draginjski dodatek za prek 300 tisoč upokojencev in nekaterih drugih posebej socialno šibkih kategorij,« je včeraj v parlamentu napovedal premier.

Ob tem se postavlja vprašanje, ali ne gre za kupovanje političnih točk med upokojenci, saj večina socialno najbolj ogroženih ne spada v kategorijo upokojencev. Od 254 tisoč ljudi, ki v tem trenutku živijo pod pragom revščine, je namreč 97 tisoč upokojencev oziroma 38 odstotkov vseh, ki so najbolj ogroženi zaradi revščine.

Slovenija zamuja

Države članice Evropske unije imajo na voljo več možnih ukrepov, s katerimi se spopadajo z energetsko krizo, med drugim znižanje ali izvzem davka na dodano vrednost, regulacija maloprodajnih cen, regulacija veleprodajnih cen in transferje ranljivim skupinam.
Raziskava bruseljskega možganskega trusta Bruegel o ukrepih 18 držav članic Evropske unije razkriva, da je prav vsaka izmed njih uporabila vsaj en ukrep, medtem ko Slovenija do zdaj ni uporabila niti enega.

Španija je na primer znižala DDV, se odločila za regulacijo malo- in veleprodajnih cen ter transferje ranljivih skupinam. Le tri izmed 18 držav so sprejele le en ukrep, in sicer Madžarska (regulacija maloprodajnih cen), Nemčija in Nizozemska pa znižanje davka na dodano vrednosti.