Pogovarjali se bodo tudi o širitvenem procesu, pri čemer bosta v ospredju zastoj glede začetka pristopnih pogajanj s Skopjem in Tirano ter kriza v BiH, tudi vprašanje sankcij.
Ministri se bodo na zasedanju, ki ga bo vodil državni sekretar na zunanjem ministrstvu Gašper Dovžan, posvetili pripravam na decembrski vrh, ko bodo v ospredju usklajevanje odzivanja na novi val pandemije covida-19, ki sproža vse več protestov proti omejitvenim ukrepom, rastoče cene energije, obrambno sodelovanje ter migracijska kriza ob meji unije in Belorusije.
Slovensko predsedstvo je na zasedanje uvrstilo tudi širitev, da bi, kot je slišati neuradno, okrepilo pritisk s ciljem preboja glede vprašanja začetka pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo do konca leta. Ali bo to dejansko mogoče doseči, je po navedbah virov pri EU za zdaj prezgodaj govoriti.
V ospredju pozornosti je tudi vprašanje sankcij proti odgovornim za spodkopavanje enotnosti BiH, zlasti srbskemu članu predsedstva BiH Miloradu Dodiku. K preučitvi možnosti ukrepanja, tudi sankcij, je minuli teden pozvala Nemčija. Med članicami je po navedbah nekaterih visokih diplomatskih virov v EU široka podpora temu predlogu, dve članici pa imata trenutno pomisleke.
Madžarska je pomisleke glede sankcij že javno izrazila. Poleg nje pa naj bi po neuradnih navedbah najbolj oklevala še Slovenija. S slovenske strani sicer jasnega odgovora na vprašanje glede sankcij za zdaj ni bilo mogoče pridobiti, le sporočilo, da je Slovenija naklonjena konstruktivnim pobudam za pomoč BiH ter da podpira enotno, suvereno in ozemeljsko celovito BiH.
Ministri bodo danes pregledali tudi stanje v odnosih z Združenim kraljestvom ter opravili razpravo o vladavini prava na Hrvaškem, Cipru, v Italiji, Latviji in Litvi v okviru dialoga na podlagi letnega poročila Evropske komisije o stanju pravne države v vseh članicah unije.
