Za razliko od prvega, drugega ali tretjega vala med četrtim valom epidemije novega koronavirusa poziva, naj ostanemo doma, s katerim se je ljudi spodbujalo k odgovornemu vedenju in zmanjševanju števila stikov, ne slišimo tako rekoč nikjer. Ob spominu na pomlad ali jesen in zimo 2020 marsikdo pravi, da smo bili takrat »kot v zaporu«, a še bolj kot navadne državljane, ki so imeli zgolj omejeno gibanje, pa je epidemija od stikov odrezala tiste, ki so ta čas preživeli dobesedno v zaporu.
V času zaprtij javnega življenja so bili posamezniki in posameznice v zavodih za prestajanje kazni več mesecev povsem odrezani od zunanjega sveta, saj obiski niso bili dovoljeni. Stike z bližnjimi so lahko imeli le prek telefona, izjemoma tudi prek videoklicev, ki so jih lansko leto poskusno uvajali pri Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS). Letos so razmere bistveno drugačne, zato pa zapornikom preti nevarnost v obliki okužbe z novim koronavirusom v tradicionalno prenatrpanih slovenskih zavodih za prestajanje kazni.
Prezasedeni objekti
V letu 2020 je bilo v povprečju na dan zaprtih 1298,3 oseb, kar je za 11 odstotkov manj kot v prejšnjem letu. Za upad je zaslužna interventna zakonodaja, ki je omogočila prekinitev zaporne kazni in predčasen odpust s prestajanja kazni, sodišča pa obsojencev začasno tudi niso pozivala na nastop kazni. Povprečno število priprtih je bilo v tem času 355,9. Iz URSIKS so za Svet24 zapisali, da so v zavodih sledili vsem navodilom in priporočilom glede omejevanja širjenja novega koronavirusa, in dodali, da je »eden od pokazateljev uspešnega soočanja z epidemijo tudi dejstvo, da ni za posledicami okužbe umrla nobena zaprta oseba. V času epidemije smo zabeležili le nekaj posamičnih primerov zaprtih oseb, ki so bile zaradi okužbe s covidom-19 v kratkotrajni bolnišnični obravnavi«.
Promocija cepljenja
Kot je znano, je bila vlada pri vpeljavi pogojev PC za javno upravo neuspešna oz. jo je blokiralo ustavno sodišče, zaradi česar za paznike in ostale zaposlene v zavodih cepljenje ni obvezno, kar bi v okoliščinah njihovega dela nedvomno lahko pripomoglo k omejitvi okužb. Glede precepljenosti zaposlenih pri URSIKS pojasnjujejo, da teh evidenc skladno z zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov, nimajo. »Po razpoložljivih informacijah o samotestiranju zaposlenih, ki ga mora zagotavljati delodajalec, pa ocenjujemo, da se približno slaba polovica naših zaposlenih samotestira,« še dodajajo. Glede odstotka precepljenosti tistih, ki v zavodih prestajajo kazen, pa ne obstajajo niti približne ocene, iz URSIKS so odgovorili le, da je bilo cepljenje zaprtih oseb prostovoljno in dodali: »Vodstvo posameznih zavodov se zaveda pomembnosti cepljenja, zato neprekinjeno vlaga napore glede informiranosti o cepljenju in k nadaljnjemu večanju interesa za cepljenje. Cepljenje zaprtih pa je treba osvetliti predvsem z vidika velike fluktuacije zaprtih oseb, ki prestajajo krajše zaporne kazni, in takih je v slovenskih zaporih večina. Podatek o cepljenih zaprtih osebah se zato spreminja vsak dan, kot se spreminja struktura zaprtih v zavodih.«
Manj zaposlenih, več okužb
Zato pa imajo pri URSIKS na voljo podatek o številu okužb. Po zadnjih podatkih so v zavodih za prestajanje kazni od 15. marca 2020 do 1. junija 2021 za covid-19 zboleli 202 zaprti osebi (všteti so tako priporniki kot obsojenci) in 261 zaposlenih v zaporskem sistemu. V četrtem valu epidemije smo do 3. 11. 2021 skupno zabeležili še 9 okužb pri zaprtih osebah in 40 pri zaposlenih. Pri URSIKS je bilo ob koncu minulega leta zaposlenih 871 javnih uslužbencev, torej je na vsakega zaposlenega nekaj manj kot en zapornik oz. pripornik. Nove zaposlitve si bržkone lahko obetajo z odprtjem moškega zapora v Dobrunjah pri Ljubljani, ki je načrtovan za leto 2025.
