S formalnim začetkom pogajanj bo danes v Glasgowu stekla dvotedenska podnebna konferenca COP26. Glavne teme bodo ambicije pri zmanjševanju izpustov, podnebno financiranje in izvajanje pariškega sporazuma. Medtem ko bodo pogajalci že danes zavihali rokave, bo politično dogajanje prvi vrhunec doseglo v ponedeljek z vrhom voditeljev.
Kratica COP označuje konferenco pogodbenic (Conference of the Parties) Konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja. COP26 je 26. zasedanje pogodbenic te konvencije, ki ga bo gostilo Združeno kraljestvo v partnerstvu z Italijo od danes do 12. novembra.
V ospredju bo vprašanje izvajanja pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, ki je bil sprejet na zasedanju COP21 v francoski prestolnici leta 2015. V skladu s sporazumom naj bi pogodbenice do konca stoletja globalno segrevanje omejile na precej pod dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in si prizadevale za njegovo omejitev na 1,5 stopinje. Pogajalci bodo morali dokončati knjigo pravil in navodil za začetek izvajanja tega sporazuma.
Med cilji konference pa so tudi sprejetje zavez o ambicioznejših ciljih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030, razprava o ukrepih za prilagoditev neizogibnim posledicam podnebnih sprememb ter povečanje obsega finančne pomoči državam v razvoju za podnebno prilagajanje. Trenutno namreč zastavljeni prostovoljni cilji držav ne zadostujejo za ustrezno omejitev dviga globalne temperature, prav tako je svet še daleč od obljubljenih 100 milijard dolarjev finančne podnebne pomoči revnejšim državam letno.
Slovenija bo v Glasgowu kot trenutna predsedujoča Svetu EU igrala pomembno vlogo koordiniranja stališč znotraj unije in predstavljanja EU navzven. Tudi zato bo slovenska delegacija obsežna, štela bo več kot 50 članov. Na vrhu voditeljev bo Slovenijo zastopal premier Janez Janša, v drugem tednu pa bo na ministrskem delu osrednja vloga pripadla okoljskemu ministru Andreju Vizjaku. Glavna slovenska podnebna pogajalka bo Tina Kobilšek.
Vrh G20 še danes o podnebnih spremembah in trajnostnem razvoju
Voditelji dvajsetih gospodarsko najpomembnejših držav (G20) bodo tik pred podnebnim vrhom v Glasgowu nadaljevali razprave o boju proti podnebnim spremembam, pa tudi o trajnostnem razvoju. Sprejeli naj bi tudi skupno izjavo. Okoljevarstveniki sicer upajo na ambiciozne cilje, a niso preveč optimistični.
V Rim so prišli številni voditelji, med njimi ameriški predsednik Joe Biden, nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Boris Johnson. Preko videopovezave pa se vrha udeležujeta ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski voditelj Xi Jinping.
Vrh v Rimu naj bi se zaključil popoldne, skupne dogovore pa naj bi voditelji nato predstavili tudi na novinarskih konferencah. Načrtovano je, da bodo potrdili cilj o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija in takojšnje ukrepanje v tej smeri. Podprli naj bi tudi doseganje ničelnih neto toplogrednih izpustov, a še ni jasno, ali bodo ob tem navedli ciljno leto 2050.
Vrh se je sicer začel v soboto, ko so voditelji že potrdili dogovor o uvedbi 15-odstotnega minimalnega davka na globalne korporacije. Veliko pa je bilo govora tudi o boju proti pandemiji covida-19, pri čemer sta se Putin in Xi zavzela za medsebojno priznavanje potrdil o cepljenju, pa tudi odpravo patentne zaščite za proizvodnjo cepiv tudi v revnejših državah.
V italijanski prestolnici zaradi vrha vladajo tudi strogi varnostni ukrepi. Prvi dan se je zbralo tudi nekaj protestnikov, a so njihove akcije potekale brez večjih incidentov.
