Grška ministra za finance in energijo Kristos Staikouras in Kostas Skrekas sta v pismu evropskim finančnim ministrom predlagala ustanovitev skupnega evropskega mehanizma za zavarovanje pred skokovito naraščajočimi cenami zemeljskega plina.
Plin je namreč dražji kot je bil kadarkoli doslej. Razlog za to je povečana potrošnja, ki je posledica okrevanja svetovnega gospodarstva po koronski krizi, na drugi strani pa premajhna ponudba na trgu. Zimski meseci bodo potrošnjo le še povečali, nič pa ne kaže na to, da bi se bistveno zvišala tudi dobava tega energenta, ki ga mnoga gospodinjstva uporabljajo za ogrevanje.
Da bi se izognili pretirani podražitvi, bodo voditelji držav članic Evropske unije na vrhu 21. in 22. oktobra razpravljali o naboru orodij za znižanje dobavnih cen plina.
Grški predlog, ki ga bojda podpirajo tudi finančni ministri ostalih držav članic EU, predvideva ustanovitev skupnega evropskega sklada, s katerim bi se zavarovali pred skoki cen. Mehanizem bi se financiral iz pristojbin na ogljični izpust, sredstva pa bi se razdeljevala državam članicam glede na njihove potrebe po ogrevanju. Mehanizem bi bilo moč nadgraditi tudi z dodatnim financiranjem iz Evropskega sistema za trgovanje z emisijami (EU ETS), sredstva pa porabljati tudi za skoke cen pri elektriki.
“Nepredviden skok cen plina in posledično skok cen električne energije je velik izziv za vse države članice EU, ki ga ne morejo reševati samo na nacionalni ravni,” sta grška ministra zapisala v pismu. Države članice EU naj bi sicer v prihajajoči ogrevalni sezoni skupno porabile kar 100 milijard evrov več za poplačilo potrebnih količin zemeljskega plina.
Obeta se tudi ustanovitev strateških rezerv plina
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tem napovedala, da bodo na vrhu konec meseca evropski voditelji razglabljali tudi o ustanovitvi strateških rezerv zemeljskega plina za EU.
“Pri plinu smo močno odvisni od uvoza. Uvozimo ga kar 90 odstotkov,” je v nagovoru estonskim novinarjem včeraj dejala predsednica. “Gospodarstva po svetu se pobirajo, ne pa tudi dobava. Zelo smo hvaležni, da je Norveška pojačala svojo proizvodnjo, kar pa ne moremo trditi za Rusijo.”
Rešitev: obnovljivi viri energije
Von der Leynova je še napovedala, da bo na oktobrskem vrhu EU govora tudi o ločitvi cen električne energije od cen plina. “Pregledali bomo celotno cenovno sestavo trga z električno energijo. Cene električne energije so zdaj visoke zaradi visokih cen plina. Zato moramo preučiti možnost ločitve cen elektrike od cen plina, saj imamo na voljo veliko cenejšo energijo v obliki obnovljivih virov energije.” Prva komisarka je ob tem še podarila, da so investicije v obnovljive vire energije tudi investicije v energetsko samozadostnost Unije.
Cene samo danes zrasle za 25 odstotkov
Cene plina v Evropi so sicer danes zrasle za 25 odstotkov in dosegle nove rekordne vrednosti. Tekom dneva so se na nizozemskem vozlišču TTF novembrske terminske pogodbe povzpele nad 1600 dolarjev (1386 evrov) za 1000 kubičnih metrov. Cene za megavatno uro so na borzi ICE medtem narasle na 145,19 evra.
