Bivša hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, bivša litovska predsednica Dalia Grybauskaite in nekdanja britanska premierka Theresa May so morebitne kandidatke za generalno sekretarko zveze Nato, ugibajo hrvaški mediji. Morebitno kandidaturo Grabar-Kitarovičeve so omenili med omizjem na mednarodnem forumu o globalni varnosti v Bratislavi.
Informacijo o morebitni kandidaturi bivše hrvaške predsednice Grabar-Kitarovićeve je naznanil podpredsednik mednarodnega foruma za varnost Halifax, Robin Sheperd, na začetku omizja o demokraciji na konferenci o globalni varnosti, ki je pred kratkim potekala v Bratislavi, je poročala komercialna hrvaška televizija Nova TV v četrtek zvečer. Omizja se je udeležila tudi Grabar-Kitarovićeva.
Nova TV je predvajala izjavo Shepherda, ki je Grabar-Kitarovićevi povedal, da v Washingtonu, kjer sedež foruma Halifax, omenjajo bivšo hrvaško predsednico kot eno od favoritk za novo generalno sekretarko zveze Nato.
Sedanjemu generalnemu sekretarju Nata Jensu Stoltenbergu se mandat izteče jeseni 2022. Grabar-Kitarovićeva zaenkrat ni želela komentirati možnosti kandidature, a navedb tudi ni zavrnila.
Hrvaški predsednik Zoran Milanović, ki je Grabar-Kitarovićevo premagal na zadnjih predsedniških volitvah decembra 2019, je danes novinarjem povedal, da bo morebitna kandidatura bivše predsednice "za Hrvaško koristna". Kot je dejal, nima nič proti, vendar pa bo to šele čez leto dni. "Takšne zadeve se ne dajejo v javnost, temveč se urejajo v tišini", je glede njene morebitne kandidature dejal Milanović med današnjim obiskom vojašnice v Požegi v Slavoniji.
Hrvaški premier Andrej Plenković pa je ocenil, da se očitno špekulira z nekaterimi imeni, kot se je že zgodilo v preteklosti. Povedal je, da nima nobenih konkretnih informacij o morebitni kandidaturi Grabar-Kitarovićeve, ki jo je podpiral kot kandidatko HDZ tudi na prejšnjih predsedniških volitvah. "Bilo bi super, takoj bi jo podprl. (...) Če bomo prišli v situacijo, da se bo to uresničilo, bomo podprli. Storili bomo vse, da se bo na koncu kaj takega tudi zgodilo", je dejal Plenković.
Grabar-Kitarovićeva je bila v preteklosti pomočnica za javno diplomacijo generalnega sekretarja zveze Nato, preden je leta 2014 kandidirala za hrvaško predsednico in leta 2015 tudi zmagala v drugem krogu hrvaških predsedniških volitev. Bila je tudi vodja hrvaške diplomacije v prvi vladi bivšega premierja Iva Sanaderja, potem pa hrvaška veleposlanica v Washingtonu.
Hrvaško vojaški in geostrateški analitik, ki je tudi sam dela v zvezi Nato, Robert Barić je že izrazil dvom, da bo Hrvaška uspešno odigrala tako pomembno diplomatsko tekmo, ki bi izstrelila Grabar-Kitarovićevo na vrh zveze Nato, in menil, da bodo ključno vlogo pri izbiri nove osebe na čelu zveze Nato imela največje zaveznice. Bo pa treba zadovoljiti pričakovanja ZDA, proatlantskih Evropejcev kot tudi stare Evrope in bolj skeptične Francoze, je še dejal Barić za Novo TV. Sam pričakuje, da se bodo imena uradnih kandidatov pojavila konec leta.
Hrvaški mediji omenjajo Grabar-Kitarovićevo tudi kot morebitno visoko komisarko ZN za pravice žensk.
Grabar-Kitarovićeva je po lanskem porazu na predsedniških volitvah na Hrvaškem nadaljevala mednarodno diplomatsko kariero. Med drugim je postala članica Mednarodnega olimpijskega komiteja.
