Ameriške diplomate in vojake, ki so nameščeni v Iraku, so zjutraj zbudile sirene. Na območje ameriške ambasade v Bagdadu sta namreč prileteli dve raketi, vojaško bazo Ain al-Asad pa so neznanci napadli s kar 14 raketami.
Medtem, ko v napadu na ambasado ni bilo ranjenih, eno raketo je namreč prestregel protiraketni ščit, druga pa je cilj zgrešila, sta bila v napadu na vojaško bazo ranjena vsaj dva vojaka, navedbe neimenovanih virov iz ameriške vojske navaja tiskovna agencija Reuters.
Odgovornosti za napad ni prevezl še nihče, vendar Združene države Amerike zanje krivijo milice, ki naj bi bile povezane s sosednjim Iranom.
ZDA imajo v Iraku, v okviru koalicije za boj proti Islamski državi, nameščenih 2.500 vojakov, ki so bili samo v tem letu že 50-krat tarča podobnih napadov. ZDA na tovrstne napade navadno odgovorijo s povračilnimi napadi na pro-iranske milice v Iraku in Siriji, kar pa napetosti le še okrepi. Napadi so se sicer začeli po ameriškem atentatu na iranskega generala Kasema Solejmanija, ki je bil v zračnem napadu ubit med obiskom Iraka januarja lani. Po atentatu je iraški parlament zahteval umik ameriških vojakov iz države, a zgodilo se ni nič.
Washington in Teheran pa sta te dni vpletena v pogovore za ponovno oživitev mednarodnega jedrskega sporazuma, sklenjenega leta 2015, v katerem se je Iran strinjal z nadzorom nad njihovim programom bogatenja urana, v zameno za privolitev mednarodnih sil k njihovem razvoju jedrskih elektrarn. Sporazum je propadel leta 2018, ko so od njega enostransko odstopile ZDA. Z zamenjavo oblasti v Iranu, kjer so liberalno vlado na nedavnih volitvah zamenjali konzervativci, so obeti za oživitev dogovora slabe.
