Potrošniki od oktobra lani nismo več na vsaka dva tedna obveščeni o cenah goriv za naslednje 14-dnevno obdobje. Te se zdaj lahko spreminjajo iz ure v uro, razlikujejo pa se tudi med samimi bencinskimi servisi.
Metodologije določanja maloprodajnih cen goriv so strogo varovane skrivnosti trgovcev z gorivi, ki javnosti niso znane. Nanje sicer, poleg zahteve po dobičku, najbolj vplivata cena nafte na mednarodnih trgih in tečaj ameriškega dolarja, za katerega se proda večina surove nafte. “Ker sodita svetovni naftni trg in trg ameriškega dolarja med najbolj volatilne svetovne trge, je skupina Petrol pri opravljanju svoje temeljne dejavnosti izpostavljena tako cenovnemu tveganju – spremembam cen naftnih derivatov – kot tudi valutnemu tveganju – spremembam tečaja EUR/USD,” so nam pred časom sporočili iz Petrola. Preko palca je torej gorivo dražje takrat, ko se na mednarodnih trgih draži nafta ali kadar zraste cena dolarja v evrih, poceni pa se, kadar pade cena nafte ali se ameriški dolar v evrih poceni.
Gotovosti, ki so jo regulirane cene goriv za 14-dnevna obdobja prinašale na slovenski trg tako več ni, a kljub temu lahko ugibamo, kakšno bo okvirno gibanje cen goriv, če vemo, kaj se dogaja s tremi faktorji, ki določajo njihove cene: profitni motiv oziroma konkurenca med trgovci, gibanje cen surove nafte na mednarodnih trgih in gibanje tečaja ameriškega dolarja.
Tokrat si bomo ogledali stanje na naftnem trgu.
Leto pretresov: od negativnih cen do 75 dolarjev za sodček
V preteklem letu je prišlo do enega izmed največjih zlomov na trgu fosilnih goriv doslej. Marca lani je prišlo namreč do propada dogovora med Organizacijo držav izvoznic nafte (OPEC) in Rusijo o nadaljevanju obstoječih rezov v proizvodnjo nafte. Saudova Arabija, ki je največja proizvajalka črnega zlata izmed članic kartela OPEC, je takrat začasno umaknila vse omejitve črpanja in trg preplavila z nafto. Ob tem je svet padel v epidemijo novega koronavirusa, kar je ustavilo del gospodarstva predvsem pa zmanjšalo število avtomobilov na cestah. Ob poplavi ponudbe in velikanskem zmanjšanju povpraševanja so cene strmoglavile. Polni sodčki so se začeli kopičiti v skladiščih in nekateri proizvajalci so bili primorani odjemalcem plačati za odvoz iz prepolnih skladišč. Cena za sodček je zato ponekod padla v negativno območje, drugod pa je vztrajala le malce nad ničlo.
Aprila je nato prišlo do zgodovinskega dogovora med članicami OPEC in desetimi državami izvoznicami nafte, ki niso vključene v kartel. Z dogovorom so se države zavezale, da bodo skupno zmanjšale proizvodnjo surove nafte za 9,7 milijona sodčkov na dan, za obdobje do aprila 2022. To je trg črnega zlata stabiliziralo in cena je do konca leta zrasla na skoraj 50 ameriških dolarjev za sodček. Januarja letos pa je svet znova presenetila Saudova Arabija, ki se je enostransko odločila za še večji rez v lastno proizvodnjo. Dnevno so tako načrpali še za približno milijon sodčkov manj kot prej. Cene so skočile nad 50 dolarjev za sodček in rasle vse do danes, ko se gibljejo v okolici 74 dolarjev.
Potrebno je nadzorovano zviševanje ponudbe, a je prišlo do zastoja
To so nivoji cen, ki jih je nafta nazadnje dosegala poleti leta 2018 in ki bi že lahko vplivale na občutno rast cen ostalih blag in sprožile inflacijo v svetovnih gospodarstvih. Zato sta Rusija in Saudova Arabija predlagali, da podpisnice dogovora malce zvišajo proizvodnjo, a hkrati reze podaljšajo do konca leta 2022. To bi po eni strani ustavilo skokovito rast cen, po drugi pa bi cenam zagotovilo stabilnost.
A sestanek med predstavniki držav izvoznic je v ponedeljek klavrno propadel brez novega dogovora. Združeni arabski emirati, ki so prav tako del OPEC, so namreč predlagani spremembi dogovora nasprotovali. Ker so v preteklih letih svoje zmogljivosti za proizvodnjo črnega zlata znatno povečali, so prepričani, da je stopnja rezov v njihovo proizvodnjo prevelika. Po veljavnem dogovoru jim namreč miruje večji delež proizvodnih sredstev kot nekaterim ostalim proizvajalkam, saj se v njem upošteva proizvodnja iz leta 2018, ko so Emirati imeli na voljo bistveno manjše proizvodne zmogljivosti. Zato so zahtevali, da se dogovor znova pretrese in se jim dodeli manjše stopnje rezov, kot se jih od njih zahteva sedaj. Šele nato bi bili pripravljeni obstoječi dogovor podaljšati preko aprila naslednje leto.
Po mnenju analitikov naftnega trga sta možnosti zdaj dve: zaradi zastoja pri pogajanjih ne bo prišlo do omejenega povečanja proizvodnje. To bo vplivalo na rast cen surove nafte, saj se povpraševanje po tem energentu postopno viša. Po tem scenariju se nam obetajo dražja goriva. Druga možnost je, da zaradi zastoja propade lanskoletni dogovor o rezih, kar bi pomenilo, da bodo države izvoznice same določale koliko proizvodnih zmogljivosti bodo vpregle in koliko nafte bodo poslale na trg. Po tem scenariju bi lahko znova prišlo do zloma naftnega trga, saj bi ponudba močno presegla povpraševanje. Cene surove nafte in posledično goriv bi tako padle.
Kateri scenarij je bolj verjeten in kakšne cene goriv si lahko obetamo jeseni?
“Še vedno je prezgodaj, da bi lahko uganili, ali se bo ta zastoj vlekel dlje časa ali ne. Vseeno je najbolj verjetno, da se razreši še ta mesec, države pa nato avgusta začnejo s povečevanjem ponudbe,” nam je zaupal vodja za raziskave naftnega trga pri mednarodni družbi za analizo energentov Energy Intelligence Abhi Rajendran. Kljub temu se bo cena črnega zlata še nekaj časa višala, je prepričan. “Že pred zapletom v OPEC smo ocenili, da bo cena nafte zrasla na 80 dolarjev. Nafta bi se torej vseeno morala dotakniti 80 dolarjev, a se bo v drugi polovici leta gibala v okolici 75 dolarjev za sodček,” je dejal Rajendan.
Do večjih zapletov bi lahko prišlo, če do dogovora ne pride. V tem primeru bi lahko prišlo do hujšega padca cene, meni Rajendan. “Povečuje se nevarnost, da bi Združeni arabski emirati skupino [OPEC] zapustili. V tem primeru bi prišlo do goljufij in neupoštevanja dogovora pri manj uspešnih družbah in pri vedno bolj nezadovoljni Rusiji. Če se zgodi to, bi cena nafte lahko močno padla, podobno kot leta 2018.” Takrat je cena zahodnoteksaške lahke nafte padla iz skoraj 75 dolarjev na 45 dolarjev za sodček.
Kljub temu se pri Energy Intelligence nagibajo k oceni, da bo v drugi polovici letošnjega leta cena surove nafte vztrajala pri približno 75 dolarjih, v prihodnjem letu pa se bo gibala med 70 in 75 dolarjev za sodček.
V odsotnosti večjih nihanj na valutnem trgu in večjih sprememb pri marži trgovcev z gorivi v Sloveniji bi torej cene pogonskih goriv morale ostati na približno isti ravni kot so danes. Trenutno pa je cena litra 95-oktanskega bencina na bencinskih servisih približno 1,25 evra, dizel stane štiri cente več, na avtocestah pa so cene višje še za približno pet centov.
