Netanjahu se po 12 letih vodenja Izraela poslavlja z mesta predsednika vlade. Njegov naslednik je pri vprašanju Palestine še radikalnejši.
Profimedia
Benjamin Netanjahu je bil na oblasti vse od leta 2009.
Dolgoletni izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki je na poziciji neprekinjeno že od leta 2009, je poražen. Sinoči je namreč vodja druge največje stranke Ješ Atida Jair Lapid predsedniku Reuvenu Rivlinu sporočil, da mu je uspelo sestaviti vlado brez Netanjahujeve stranke Likud.
Novo vlado bo sestavljalo kar osem strank, prvič v kratki zgodovini te države tudi arabska stranka. Koaliciji se je namreč pridružil Mansour Abbas s svojo Združeno arabsko listo, ki se je pred kratkim odcepila od večje Združene liste arabskih strank. Kljub temu bodo v vladi prevladovali izraelski nacionalistični elementi. Koaliciji sta se namreč pridružila tako kontroverzni nekdanji obrambni minister Avigdor Lieberman s stranko Izrael Bejtenu kot Naftali Bennett s stranko Jamina. Slednji bo prvi dve leti tudi vodil to koalicijo, leta 2023 pa naj bi ga na funkciji premierja nasledil Lapid, če bo vlada seveda zdržala.
Kdo je Naftali Bennett?
Profimedia
Premier v čakanju Naftali Bennett.
Bennett je sicer znan po skrajnih stališčih glede izraelsko-palestinskih odnosov. Njegova jasno izražena pozicija je, da premirja med Izraelci in Palestinci ne bo, kar je jasno povedal tudi v nedavno objavljenem promocijskem videu. Bennett je prav tako jasen, da ne bo dovolil oblikovanja palestinske države, kar predvideva resolucija Združenih narodov iz leta 1974. Še več, jasen je v nameri, da bi popolnoma anektiral Zahodni breg. Kljub temu je vprašanje ali mu bo te namere uspelo izponiti, saj bo predsedoval široki koaliciji, kjer ga bo podpirala tudi majhna Abbasova arabska stranka.
Kaj bo z Netanjahujem?
Netanjahu bo ta čas z največjo stranko v 120-članskem parlamentu skušal zrušiti novo vlado. V to ga silijo tako preiskave zaradi korupcije kot njegova želja po vladanju. Njegova strategija bo najbrž pritisk na desničarske stranke nove koalicije, da te iz nje izstopijo in se mu pridružijo pri oblikovanju nove vlade. To ne bi bilo nič nenavadnega, saj izraelske vlade na oblasti zdržijo v povprečju le dve leti, kar 72 odstotkov volilcev pa je na zadnjih volitvah obkrožilo desničarske kandidate.
Profimedia
