Ribnik namreč še vedno želi upravljati zasebnik Stanislav Skledar, ki je sicer lastnik turističnih objektov in več zemljišč v neposredni bližini omenjenega ribnika. Dejstvo pa je, da pravice do upravljanja ribnika (in s tem do prodaje ribiških kart) zasebnik že dolgo let nima (več). Osnova za to je namreč obvezno vodno dovoljenje, ki ga po sprejetem zakonu o vodah iz leta 2002 mora imeti vsak upravljalec vodnih površin. Za ribnik Dežno pa vodno dovoljenje sploh nikoli in nikomur ni bilo izdano.
To pomeni, da je Stanislav Skledar precej let tržil karte za športni ribolov na črno oziroma brez pravne podlage. Potem ko so se informacije o nezakonitem pobiranju denarja za ribiške karte začele vse bolj širiti, se je zdaj vendarle odločil, da trženje športnega ribolova začasno zaustavi. Hkrati je letos v začetku letošnjega leta na direkcijo za vode že posredoval vlogo za pridobitev vodnega soglasja, a se pri izdaji le tega zapleta, saj potrebuje tudi soglasje Občine Podlehnik, ki je lastnica vodnih površin. Ob tem je odprto tudi vprašanje, ali ni morda vloge za vodno soglasje poslal še kdo drug ... Pridobitev vodnega soglasja sicer za imetnika pomeni tudi precejšnjo odgovornost in stroške (stroški prijave so okrog 5000 evrov, nato pa približno 1000 evrov letno za koriščenje vode).
Na vprašanje, zakaj ni zadev formalnopravno rešil že pred leti, ko je prišlo do spremembe vodne zakonodaje, Skledar s prstom kaže na Občino Podlehnik; češ da mu ni dala potrebnega soglasja za izvajanje športnega ribolova. Glede na dejstvo, da se zasebnik in Občina Podlehnik tudi zdaj ne moreta dogovoriti glede lastniških razmerij in prihodnje ureditve ribnika z okolico, je malo verjetno, da bo Skledar to soglasje od občine pridobil.
Skledar lahko nadzoruje le svoje imetje, ribnika ne
Skledar je sicer v 90. letih prejšnjega stoletja od Ribiške družine Ptuj odkupil manjše zemljišče, kjer danes stoji njegov penzion, in ribe, kar mu je po takratni zakonodaji omogočalo upravljanje ribnika za obdobje 20 let (vendar je vmes, kot že povedano, prišlo do spremembe vodne zakonodaje). Vse od takrat, kot trdi, ribnik in njegovo okolico redno vzdržuje in čisti, za kar naj bi po njegovih besedah namenil 1000 evrov letno, hkrati pa trži športni ribolov.
Letošnja ribiška sezona, ki traja od aprila do septembra, je že v polnem teku, obiska pa je nekaj več med vikendi – od deset do 15 ribičev. Izkupiček od prodaje kart ribičem naj bi v celoti vlagal v vzdrževanje ribnika: »Na letni ravni nas košnja stane okoli 1500 evrov, prav tolikšen je tudi znesek za hrano za približno 15 ton rib v ribniku,« je izpostavil Skledar in ob tem še dodal, da imajo zadnje čase veliko težav s tatovi, ki kradejo ribe: »Zato bosta dva nočna čuvaja odslej redno nadzorovala okolico ribnika, prav tako bomo namestili še dodatne kamere!«
Vprašanje je sicer, kdo bo plačal čuvaja in še bolj – kdo je pravzaprav lahko tat v ribniku, ki pripada Občini Podlehnik in do katerega Skledar dejansko, po zakonodaji, nima nobene pravice ...