Razkritje!

Kako so Američani prisluškovali Merklovi? S pomočjo Danske

B.K./STA
31. 5. 2021, 08.53
Posodobljeno: 31. 5. 2021, 08.53
Deli članek:

ZDA so pred leti vohunile za vodilnimi evropskimi politiki. To jim je uspelo s pomočjo danske obveščevalne službe, poročajo danski mediji. Žvižgač Snowden pravi, da je bil globoko vpleten tudi predsednik Biden.

Reuters
Da so Američani prisluškovali Merklovi in drugim višjim politikom evropskih zaveznic, je leta 2013 z objavo na tisoče tajnih dokumentov razkril žvižgač Edward Snowden.

Se še spomnite škandala, ko je bilo ugotovljeno, da je ameriška obveščevalna agencija NSA med letoma 2012 in 2014 prisluškovala nemški kanclerki Angeli Merkel? Zdaj je jasno, kako jim je to uspelo. S pomočjo danske vojaške obveščevalne službe.

Po navedbah danskega radia DR (ki je preiskavo škandala opravil skupaj s švedsko televizijsko postajo SVT, norveško NRK, nemškimi mediji NDR, WDR in Süddeutsche Zeitung ter francoskim časnikom Le Monde) je NSA prek danskih internetnih povezav vohunila za vodilnimi politiki in uradniki iz Nemčije, Švedske, Norveške in Francije. NSA naj bi v ta namen izkoristila sodelovanje na področju prisluškovanja z dansko vojaško obveščevalno službo FE. Zaenkrat še ni jasno, ali je Danska ZDA to dovolila, ali pa so ameriški vohuni le izkoristili sodelovanje z Danci.

Danci vedo vsaj že šest let

Po poročanju DR naj bi bila danska obrambna ministrica Trine Bramsen, ki je vodenje ministrstva za obrambo prevzela leta 2019, avgusta lani seznanjena z zadevo. Pred tem je za DR dejala, da je "sistematično prisluškovanje tesnih zaveznikov nesprejemljivo".

Po navedbah DR so bili med tistimi, za katerimi je vohunila NSA, nemška kanclerka Angela Merkel ter takratna nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier in vodja nemške opozicije Peer Steinbrück.

NSA je dostopala do kratkih besedilnih sporočil SMS, telefonskih klicev in opravil na internetu, vključno z iskanjem, klepetom in storitvami za sporočanje. Po navedbah DR je bilo vohunjenje podrobno opisano v tajnem, internem poročilu delovne skupine danske obveščevalne službe FE s kodnim imenom Operacija Dunhammer. Vodstvo FE je bilo s tem seznanjeno maja 2015.

DR je še poročal, da so informacije prihajale iz devetih različnih virov, ki so imeli dostop do tajnih informacij FE, in navedel, da je njihova razkritja neodvisno potrdilo več virov. FE in njegov takratni direktor Lars Findsen se na omenjena razkritja še nista odzvala, prav tako ne dansko obrambno ministrstvo.

Afero razkril Snowden

Če bodo navedbe DR in drugih medijev potrjene, se je ameriško vohunjenje dogajalo med in po aferi Snowden leta 2013. Takrat je nekdanji pogodbenik NSA Edward Snowden razkril na tisoče tajnih dokumentov, ki so razkrili obsežen nadzor ZDA, vzpostavljen po terorističnih napadih 11. septembra 2001. Ti dokumenti so med drugim razkrili, da je ameriška vlada vohunila za lastnimi državljani ter imela po vsem svetu razvejeno prisluškovanje. 

Biden "globoko vpleten"

Snowden se je na navedbe danskih medijev medtem že odzval na družbenem omrežju Twitter. Zapisal je, da bo ameriški predsednik Biden, med napovedanim obiskom evropskih držav, “dobro pripravljen” na vprašanja o tem incidentu, “saj je seveda bil globoko vpleten v ta škandal”. Nekdanji pogodbenik NSA je ob tem pozval k temu, da evropski politiki “izrecno zahtevajo popolno razkritje” vohunjenja, tako od Danske kot od ZDA.