V Izraelu, poligonu za proučevanje učinkov cepljenja na skrajno utrujajočo pandemijo sars-cov-2, so v letu nenehnih zapiranj in ponovnih odpiranj države zabeležili zanimiv stranski učinek, preporod ideje kibucev, tako imenovane zadružne skupnosti kmetov. Gre za način življenja, ki so ga v drugem valu judovskih imigracij spodbujali socialistični aktivisti, torej neke vrste ostanek izraelske socialistične preteklosti, ki pa ga je zgodovina prehitela. V zadnjem letu, tokrat ne ob valovih priseljevanja, temveč virusa, pa so si zlasti številne mlade družine zaželele umika iz urbanih okolij na podeželje, življenja v kmečki skupnosti, ki ne pozna mestnega vrveža in kjer je tveganje za okužbo manjše. Prošnjo za bivanje v kibucih je oddalo več deset tisoč državljanov, a teh skupnosti je po državi le še slabih 300, čakalna vrsta pa je dolga. Letos namreč beležijo rekordno število članov, ki je že preseglo številko 180.000. A to ni zgodba o izraelskih kibucih, temveč njihovem velikem uspehu cepljenja proti covidu-19.
Pot v normalizacijo
Ko je govora o stranskih učinkih cepiv, izstopajo besede, kot so glavobol, mrzlica, v zadnjem času tudi strdek in tromboza, a v Izraelu so že spoznali še enega, pravzaprav ključnega, namreč normalizacijo razmer, vrnitev življenja v ustaljene tirnice. Medtem ko je večji del Evrope pred vrati novega zaostrovanja ukrepov, so denimo v Izraelu vrata za tiste s cepilnimi potnimi listi znova odprli nočni klubi, ki podobno kot v Sloveniji niso obratovali vse od marca lani.
Številke, povezane s cepljenjem, s katerimi se ponašajo v Izraelu, so za Slovenijo in celotno Evropsko unijo trenutno le sanje. Izraelske oblasti so sredi marca sporočile, da so z dvema odmerkoma cepili že polovico prebivalstva, več kot 60 odstotkov pa jih je že prejelo prvi odmerek. Še več, dva odmerka cepiva je prejelo kar 91 odstotkov oseb v starostni skupini od 70 do 79 let, medtem ko imajo starejši od njih cepljenje že daleč za sabo.
40 dni po »lockdownu«
Rezultati so odlični. Po navedbah strokovnjakov Weizmannovega inštituta za znanost se epidemiološka slika 40 dni od konca zadnjega »lockdowna,« ki so ga uvedli ob tretjem valu, še vedno izboljšuje, kar je v največji meri posledica cepljenja. Še naprej se znižuje tudi reprodukcijsko število R, ki ponazarja povprečno število ljudi, ki jih okuži ena kužna oseba v času svoje kužnosti. R se je s približno 0,95 v tem času znižal na skoraj 0,6, medtem ko je v 40 dneh po koncu »lockdowna« ob drugem valu, ko še ni bilo precepljenosti, ta s približno 0,68 poskočil na 1,15 in se še naprej dvigoval. Na Inštitutu Jožef Štefan za primerjavo ocenjujejo, da v Sloveniji reprodukcijsko število trenutno znaša zaskrbljujočih 1,18, zaradi česar se nam ob nadaljevanju takšnega trenda ne obeta nič dobrega, za vogalom pa že preti povratek v rdečo fazo s precej strožjimi ukrepi.
O koristnosti cepljenja priča tudi podatek, da se je od vrhunca zadnjega, tretjega vala sredi januarja kar za 85 odstotkov znižalo tudi število hospitaliziranih covidnih bolnikov, v enakem odstotku se je znižalo dnevno število smrti covidnih bolnikov. Dnevno beležijo za 72 odstotkov manj bolnikov, ki potrebujejo intenzivno nego, dnevno število novih primerov okužbe s sars-cov-2 pa se je znižalo za 86 odstotkov. Zdravnik in prvi mož v boju proti pandemiji v Izraelu Nachman Ash je po nedavnih vzpodbudnih podatkih že dejal, da četrtega vala ne pričakuje več, pri čemer mu je nekaj skrbi povzročala le misel na torkove predsedniške volitve, po katerih se je izraelska politika sicer znova znašla v pat poziciji. A Asha so bolj kot rezultati volitev skrbeli rezultati množičnega zbiranja na voliščih.
Težave na vidiku
Slovenija tako kot večina držav članic EU z vidika cepljenja caplja daleč za Izraelom. Po podatkih Our World in Data so v Izraelu do 23. marca uporabili že dobrih 113 odmerkov cepiva na 100 prebivalcev. Povprečje v EU je bilo na isti dan 13.59, medtem ko je v Sloveniji to število znašalo približno 14 odmerkov. Izrael lahko tako služi predvsem kot učni primer za hitrejše reševanje težav, ki nas čakajo na poti k tako želeni 60- do 70-odstotni precepljenosti prebivalstva, ki bi po ocenah stroke lahko zadoščala za obvladovanje virusa. Tudi Izrael je namreč zdaj trčil ob oviro, ko se je njihova hitrost cepljenja precej zmanjšala, zato še zdaleč niso prestopili ciljne črte. K temu v največji meri prispeva nasprotovanje cepljenju v določenem delu prebivalstva, zlasti med Arabci in v ultra ortodoksni judovski skupnosti. Če so namreč na začetku uspeli pocepiti 1,5 odstotka prebivalstva na dan, se je ta delež v zadnjih tednih znižal na pičlih 0,2 odstotka.
Težavo jim predstavlja tudi dejstvo, da cepljenje zavračajo številni mladi, ki v samem virusu ne vidijo prevelikega tveganja. Ko bodo z dvema odmerkoma pocepili starejše prebivalstvo in vse rizične skupine, bodo morali zagristi tudi v to kislo jabolko. Kot je za revijo Nature pojasnil Dvir Aran z izraelskega tehnološkega inštituta Technion v Haifi, lokalne oblasti mladim v zameno za cepljenje že zdaj ponujajo brezplačne pice in pivo.
Nedosegljiva čredna imunost?
Sicer pa se čredna imunost, s katero bi lahko virus izkoreninili, zdi kot nedosegljiv sveti gral. V stroki zaradi različnih dejavnikov, kot so nezaupanje v cepiva, nove različice sars-cov-2 in pozen prihod cepiv, s katerimi bi lahko cepili tudi otroke, idejo o čredni imunosti počasi opuščajo. Vse bolj se zdi verjetna možnost, da se bomo z izbruhi srečevali tudi v prihodnosti in da bo covid-19 postala endemična bolezen, podobna gripi, še poroča Nature. Še vedno tudi ni znano, v kakšni meri cepiva, ki so sicer izjemno učinkovita pri preprečevanju resnejšega poteka bolezni, preprečujejo okužbo z virusom. Zaradi velikega pomanjkanja cepiv se tudi misel na zadostno precepljenost na svetovni ravni trenutno zdi nič več kot utvara.
A izkoreninjenje virusa ni edina pot v »normalnost.« Po navedbah epidemiologa Stefana Flascheja z Londonske šole za higieno in tropsko medicino (LSHTM) je prvi korak mogoč že s preprečevanjem hujšega poteka bolezni in posledične smrti. »Da bomo čredno imunost dosegli samo s cepivi, je malo verjetno,« zato bi morala biti »pričakovanja bolj realna,« je dejal ter dodal, da bomo morali razmisliti, kako lahko z virusom živimo.
Kot sicer poudarjajo strokovnjaki, je nadaljnji potek pandemije zelo težko napovedovati, pri čemer eden največjih izzivov pri modeliranju ostaja povsem sociološki element, človeško vedenje. Ob vse višji precepljenosti se bodo države začele odpirati, ljudje, zdaj omejeni na najnujnejše stike, pa si bodo znova brezskrbno skočili v objem, zato bodo še naprej ključni nefarmakološki ukrepi, kot so nošenje maske v zaprtih prostorih, vsaj dokler ne bodo na voljo zadostne količine cepiv. Število prostih mest v kibucih in na slovenskih kmetijah je močno omejeno, tudi kmet pa je družabno bitje, ki mora v mesto najmanj v trgovino.
