Rusija in Kitajska sta se dogovorili, da bosta skupaj gradili skupno postajo na površini Lune ali v njeni orbiti. Iz ruske vesoljske agencije Roskozmos so sporočili, da so s kitajsko Nacionalno vesoljsko administracijo (CNSA) podpisali dogovor o razvoju "kompleksnih eksperimentalnih raziskovalnih zmogljivosti na površu Lune in/ali v njeni orbiti." Kitajski znanstveniki so ob tem dejali, da je projekt "odprt za vse zainteresirane države in mednarodne partnerje." po njihovih navedbah bo to tudi največji mednarodni vesoljski projekt doslej.
Šefa obeh vesoljskih agencij Dmitrij Rogozin in Zhang Kejian se bosta srečala 1. oktobra, ob izstrelitvi prvega ruskega plovila za pristanek na Luni po letu 1976.
Rusija sicer letos praznuje 60. obletnico prvega človeškega poleta v vesolje. Aprila 1961 je takratna socialistična Sovjetska zveza namreč v vesolje poslala legendarnega kozmonavta Jurija Gagarina, dve leti za tem pa prvo žensko Valentino Tereškovo.
Po razpadu Sovjetske zveze se je ruski vesoljski program upočasnil. Njihove rakete Sojuz so sicer skoraj desetletje bile edine, ki so plule na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), a raziskovanje Lune in Marsa je moralo počakati. To se bo s sodelovanjem s kitajskimi vesoljskimi znanstveniki znova začelo. Kitajska je namreč predlani kot prva država na Luno poslala sondo, ki je pristala na njeni zadnji, takoimenovani temni strani, lani pa je sondo poslala v orbito Marsa, z Lune pa so konec lanskega leta pridobili tudi vzorce kamnin in prsti. Ti jim bodo tudi pomagali pri gradnji postaje na Lunini površini.
Kako hitro bo skupni projekt zaživel in ali bo prehitel prizadevanja združenih držav Amerike, da bi do leta 2024 na Luno spet poslali človeka, bo pokazal čas.
