V švici se začenja sojenje Alieuju Kosiahu, uporniškemu poveljniku v liberijski državljanski vojni, ki je obtožen mnogih voljnih zločinov in grozodejstev, med drugim tudi kanibalizma.
Kosiah je bil poveljnik gibanja ULIMO, ki se je borilo proti milicam pod vodstvom drugega vojnega zločinca Charlesa Taylorja. V svoji karieri je ukazal požig mnogih vasi, obtožen pa je tudi umorov civilistov, posilstev, oskrunitev trupel in celo kanibalizma. Očitajo mu tudi, da je za vojaka rekrutiral 12-letnega dečka, ga izuril za boj, in ga postavil za svojega osebnega stražarja ter okuševalca hrane.
"To sojenje mora biti opozorilo liberijskim oblastem, da je te primere mogoče in jih je treba obravnavati," je ob začetku sojenja, ki ga je zamaknila epidemija covida-19, dejala Elise Keppler, iz Mednarodnega programa za pravosodje pri mednarodni nevladni organizaciji za človekove pravice Human Rights Watch. "To je ključen način za to, da najhujša kazniva dejanja ne ostanejo nekaznovana in da pride do pravica za kazniva dejanja, ki jih domača ali mednarodna sodišča ne morejo obravnavati."
Liberija je v državljansko vojno padla leta 1989, ko so iz sosednje Slonokoščene obale v državo vdrli oboroženi uporniki pod vodstvom Charlesa Taylorja ter odstavili, mučili in ubili dotedanjega predsednika Samuela Doeja, ki je oblast desetletje pred tem prav tako prevzel z vojaškim udarom. Konflikti so večinoma potihnili v začetku devetdesetih let s Taylorjevim prevzemom oblasti, a so se znova vneli leta 2002. V spopadih, ki so zloglasni zaradi množične rekrutacije otrok v različne uporniške milice in brutalnih grozodejstev na vseh straneh, je umrlo več kot 250.000 ljudi.
Kosiahu bodo sodili v Švici, saj je tam živel v času aretacije leta 2014, v skladu z univerzalno jurisdikcijo pa je osebi za vojne zločine mogoče soditi kjer koli. To bo prvo sojenje osebi za vojne zločine v tej državi.
Medtem ko Taylor v britanskem zaporu prestaja 50-letno zaporno kazen zaradi grozodejstev, storjenih v sosednji Sierri Leone, niso doslej zaradi vojnih zločinov v Liberiji sodili še nikomur, kljub večkratnim pozivom lokalnih aktivistov, odvetnikov in plemenskih poglavarjev k ustanovitvi sodišča za vojne zločine.
