"Osredotočali smo se predvsem na vprašanje, ali cepivo sploh bo, na njegov razvoj," je dejala šefica EU. "Zdaj vemo, da bi morali bolj misliti na izzive množične proizvodnje." Dodala je, da bi bilo treba javnosti povedati, da dobava cepiv napreduje, "vendar počasi in da bo imel ta popolnoma nov proces težave in zamude."
Von der Leynova je sicer poudarila, da se Unija drži zastavljenega cilja, da do konca poletja cepi 70 odstotkov njene odrasle populacije. Ob tem je dodala, da pričakuje še dodatne težave in ovire pri tem procesu.
Doslej so države članice EU skupno cepile tri odstotke prebivalstva. Najboljši sta pri tem Danska, ki je cepila že 5 odstotkov prebivalstva in Irska, ki jih je cepila 4 odstotke. V Sloveniji smo doslej, po podatkih Sledilnika, cepili 2,5 odstotka prebivalstva.
V Srbiji hitri in učinkoviti
A prav vse države članice Evropske unije zaostajajo za Srbijo, ko pride do vprašanja cepljenja. Srbske oblasti so pogodbe o dobavi cepiva podpisale z dobavitelji iz vseh blokov, tako so ob premajhni produkciji ameriških in evropskih cepiv, zaradi katerih je proces cepljenja v EU počasen, dobavili večje količine ruskih in predvsem kitajskih cepiv.
Nekdanja jugoslovanska republika je pričela cepiti pred slabima dvema tednoma, zdravstveni delavci pa so doslej cepili več kot 450.000 ljudi, poroča portal Euractiv. To Srbijo postavlja na prvo mesto med državami celinske Evrope in na drugo mesto med vsemi evropskimi državami, takoj za Združenim kraljestvom. Tam so zdravstveni delavci cepili že 15,5 odstotkov prebivalstva, kar jih uvršča na tretje mesto na svetu, za Izraelom in Združenimi arabskimi emirati. Srbija je sicer šesta na svetu po deležu cepljenega prebivalstva.
Učinkovitost in hitrost cepljenja v tej balkanski državi je presenetila mnoge. Tisti, ki se želijo cepiti pridejo v cepilni center, kjer jih zdravstveno osebje na hitro pregleda. Nato v registracijskem območju izpolnijo vprašalnik, na koncu pa dobijo odmerek cepiva. Celoten proces traja približno 15 minut. "Vsi so natančno vedeli, kaj počnejo, osebja je bilo dovolj, vsi so bili prijazni," je za tiskovno agencijo AFP po cepljenju povedala 38-letna komunikologinja Suzana.
Rešujejo jih ruska in kitajska cepiva
Prebivalci Srbije na cepljenju izpolnijo vprašalnik. Na njem imajo možnost da označijo cepivo, s katerim želijo biti cepljeni. Na izbiro imajo cepivo ameriškega proizvajalca Pfizer, rusko cepivo Sputnik V in cepivo kitajskega proizvajalca Sinopharm. Največji del populacije je bil doslej cepljen ravno s cepivom kitajskega porekla.
Na to vpliva predvsem količina, ki so jo nabavile srbske oblasti. Kitajsko cepivo so v Srbiji namreč dobili na osebno prošnjo predsednika Aleksandra Vučića. "Oktobra sem pisal [kitajskemu predsedniku] Xiju Jinpingu in cena [cepiva] se je drastično znižala," je Vučić povedal medijem. Poudaril je, da so dobili tako ugodno ponudbo, da je niso mogli zavrniti.
Sinopharm jim je nato sredi januarja dobavil milijon odmerkov svojega cepiva. Ob tem so uvozili še 40.000 odmerkov ruskega cepiva Sputnik V in 30.000 odmerkov Pfizerjevega cepiva. Po besedah Vučića pa v kratkem pričakujejo še eno pošiljko novega milijona odmerkov, a ni razkril za katero cepivo gre. Srbija ima sicer približno 7 milijonov prebivalcev.
Države, ki čakajo na pomoč EU, ostale praznih rok
Srbija je poleg Albanije sicer edina država v regiji kjer so sklenili lastne pogodbe s farmacevtskimi dobavitelji in že začeli cepiti. Ostale države tako imenovanega zahodnega Balkana čakajo na dobavo cepiv iz Evropske unije preko mehanizma COVAX, kakor jim je bilo obljubljeno. A zaradi težav pri dobavi in distribuciji cepiva že znotraj EU so te države zaenkrat ostale brez hudo potrebnih cepiv.
