Zračne sile Republike Kitajske na Tajvanu so v soboto izdale opozorilo zaradi vdora 13 vojaških letal Ljudske republike Kitajske v tajvansko identifikacijsko območje zračne obrambe. "Naloge letalskim enotam so bile dodeljene, izdana so bila radijska opozorila, dejavnost pa so začeli spremljati raketni sistemi zračne obrambe," je v kratki izjavi zapisalo obrambno ministrstvo Republike Kitajske na Tajvanu.
Zračne sile Ljudske republike Kitajske redno letajo v bližini otoka Tajvan, a navadno so enote sestavljene iz dveh izvidniških letal, tokrat pa naj bi v tajvansko identifikacijsko območje poletelo 13 lovcev in bombnikov, kar je največ od septembra, ko je obrambno ministrstvo na Tajvanu izdalo opozorilo za prelet 18 letal.
Na opozorilo, ki je prišlo s Tajvana, se je odzvala tudi sveža administracija novega ameriškega predsednika Josepha Bidna. Iz ameriškega državnega sekretariata so Peking pozvali naj preneha z "vojaškim, diplomatskim in gospodarskim pritiskom na Tajvan" in naj se raje "posluži smiselnega dialoga". Ob tem so zatrdili, da bodo Tajvanu še naprej "pomagali pri ohranjanju obrambne sposobnosti".
Identifikacijsko območje zračne obrambe je zračni prostor v katerem radarji neke države začnejo izvajati identifikacijo in nadzor nad letali. Ta območja se navadno širijo čez zračni prostor te države, da dajo obrambnim sistemom več časa za odziv na morebitna sovražna letala. Identifikacijska območja niso opredeljena v nobeni mednarodni pogodbi in jih ne ureja nobeno mednarodno telo. Zaradi relativne bližine celinske Kitajske in Tajvana se identifikacijski območji Ljudske republike Kitajske in Republike Kitajske prekrivata.
Na zemljevidu, ki ga je objavilo ministrstvo za obrambo Republike Kitajske je sicer videti, da so letala Ljudske osvobodilne vojske letela skozi skrajni jugovzhodni del tajvanskega identifikacijskega območja, relativno daleč stran od otoka, na območju kjer je jeseni Ljudska armada tudi izvajala vojaške vaje.
Mednarodna situacija odnosov med Ljudsko republiko Kitajsko in Republiko Kitajsko je sicer zapletena. Po koncu kitajske državljanske vojne med silami Kitajske komunistične stranke in silami Kitajske nacionalistične stranke (Kuomintang), je bila slednja poražena in se je umaknila na otok Tajvan. Komunisti so na celinski kitajski vzpostavili Ljudsko republiko Kitajsko, nacionalisti pa na Tajvanu Republiko Kitajsko. Obe vladi ne priznavata druga druge in si formalno lastita vso kitajsko ozemlje, tako celinsko kot provinco Tajvan. To sodobno tajvansko vlado postavlja v težek položaj, saj po mednarodnem pravu isto ozemlje ne more imeti dveh vlad. Večina izmed 193 držav članic Združenih narodov kot legitimno priznava komunistično vlado, 15 držav pa za legitimno priznava nacionalistično vlado. Resolucija generalne skupščine Združenih narodov št. 2758, ki je bila sprejeta leta 1971, prav tako za legitimnega predstavnika Kitajske priznava Kitajsko komunistično stranko.
