Po protestih pred ameriškim kongresom, ki so se sprevrgli v presenetljiv vdor desničarskih protestnikov, bo sredina predsedniška prisega Joeja Bidena in Kamale Harris najmočneje varovana v zgodovini.
Wikipedia
Priprave na inaugiracijo Bidena in Harrisove.
Osebni arhiv
Turchin s pomočjo podatkovne analize primerja trenutne družbene procese z zgodovinskimi.
Mnogi se sprašujejo, kako je prišlo do te situacije. Delni odgovor na to ponuja Peter Turchin, podatkovni znanstvenik univerze v Connecticutu. V znanstvenem članku iz leta 2010 je zapisal, da »presežna produkcija dela vodi do padajočega življenjskega standarda in presežne proizvodnje elit. To dvoje povzroča val podaljšane in intenzivne družbenopolitične nestabilnosti.«
Turchin napeto vojskovanje med levo in desno politično opcijo pojasnjuje kot posledico pregoste populacije elit. Povedano drugače – ljudje, ki so menili, da bodo z izobrazbo pridobili družbeno mobilnost navzgor, so razočarani, saj zanje ni delovnih mest in pozicij v družbi. Boj za te pozicije se zato zaostruje.
Preveč posameznikov, ki želijo napolniti premalo pozicij
»Družbe so sistemi, ki se spreminjajo na do neke mere predvidljive načine,« je Turchin povedal za britanski Guardian. »Smo na pragu pretresa države, v kateri bo politična sredina izgubila svoj primež nad družbo.«
Turchin opozarja, da zahodne države že 30 do 40 let doživljajo rast obubožanosti: naraščajo javni dolgovi, padajo povprečne plače in pričakovana življenjska doba. Kot najpomembnejši vidik tega obubožanja pa izpostavlja prekomerno proizvodnjo elit. S tem ne misli le na lastnike kapitala – ampak tudi ljudi, ki so izrastek njihove ekonomske moči – odvetniki, medijski profesionalci in figure zabavne industrije. Ta sloj je postal izoliran od širše družbe.
»Elite so nekaj časa dosegale izjemne rezultate, vendar so postale preštevilčne. Situacija je postala tako ekstremna, da so začele spodjedati družbene norme, zato prihaja do kolapsa institucij. Kdor iz tega pride prvi, ni več tisti, ki je najsposobnejši, temveč tisti, ki je pripravljen igro igrati z bolj umazanimi metodami,« je konkreten Turchin.
Kaj je skupno Trumpu, brexiterjem in Juliju Cezarju
Pripraven kandidat za aplikacijo njegove analize je seveda poražen ameriški predsednik Donald Trump, ki so ga elite prezirale, zato se je oprl na njihove radikalne frakcije in na ljudske mase. Podoben argument bi lahko uporabili tudi pri britanskih brexiterjih z Borisom Johnsonom na čelu. Tudi oni so namreč v interesu boja za oblast znotraj stranke Torijcev državo s pomočjo referenduma izključili iz Evropske unije.
Turchin vleče vzporednice s padcem Rimske republike, ki ji je sledil Rimski imperij. Tudi v tem primeru so tako imenovani Populares (njihovi najbolj znani predstavniki so bili brata Grakh, Julij Cezar in kasneje cesar Oktavijan) uporabili energijo ljudskih množic, da so prišli do političnih pozicij. »Podobno kot Trump, ki je ustvaril radikalno frakcijo elite, da bi prehitel ostale,« primerja Turchin.
Že pred Trumpom se je nekaj podobnega zgodilo z zasedbo Wall Streeta; pri nas z Boj za in zasedbo filozofske fakultete, iz katere je izšla nova stranka Levica. V obeh primerih je šlo za levo gibanje, ki pa ga niso vodili delavci, temveč študentje s slabimi obeti za vstop med družbeno elito. »To je bil predogled tega, kar vidimo zdaj,« sklepa Turchin.
Elite bodo morale skovati novo družbeno pogodbo, pravi Turchin. Žarek upanja v ZDA vidi v boju za minimalno plačo in v korporativni podpori gibanju za socialno pravičnost. Kljub temu je previden, saj lahko ta proces postane precej umazan. »Skrbi me razpad države. Masovna streljanja in urbani protesti so svarilni sunki potresa. Družba lahko preživi, vendar bodo problemi naraščali.«
Osebni arhiv
