Papež Frančišek je za italijanski športni dnevnik La Gazzetta dello Sport odgovoril na 30 vprašanj, v katerih je spregovoril o svoji ljubezni do športa, predanosti, olimpijskih igrah, dopingu in tudi o pred kratkim umrlem nogometašu Diegu Armandu Maradoni.
"Bil je pesnik na terenu, vendar krhek človek. Bil je šampion, ki je razveseljeval ljudi. Tako v Argentini kot v Neaplju," je za Maradono dejal poglavar rimskokatoliške cerkve, ki je velik navijač San Lorenza, poleg nogometa pa je v mladosti rad igral tudi košarko.
Proti dopingu
"Rad sem imel nogomet, ampak nisem bil med boljšimi. Bil sem nekdo, ki ga v Argentini imenujejo 'pata dura', trda noga. Vedno so me pošiljali na gol, toda biti vratar, je bila zame dobra šola za življenje. Vratar mora odgovoriti na nevarnosti, ki prežijo z vseh strani," je o svoji športni aktivnosti v mladosti spregovoril papež Frančišek.
Papež je, ne prvič, obsodil doping, zatrdil je, da ni samo goljufija, ampak tudi poškodba dostojanstva. "Nobenega prvaka ni naredili v laboratoriju. Prvak se rodi in krepi skozi treninge, časten poraz je boljši kot umazana zmaga," meni papež Frančišek, ki je šport ocenil kot predanost in upoštevanje pravil.
"Šport je lep, ko se spoštujejo pravila. Brez pravil bi nastala anarhija, popolna zmeda. Skozi šport se mlada oseba navadi, da daje najboljše od sebe, sebi postavi cilj, ki bi ga rada izpolnila. Šport je najboljša možnost, da se občuti veselje ob zmagah in žalost ob porazih. Šport združuje in posameznika sili v to, da poskuša dati vse od sebe," je na kratek način opisal svoje videnje na vrednote športa.
Žrtev
Izpostavil je besedi zmaga in poraz, v obeh vidi nekaj dobrega. "Čeprav vsi želijo zmagovati in nihče izgubljati, tudi s porazom ni nič narobe. Zmaga, ki ti lahko zagotovi težko opisljivo vznemirjenje, te lahko naredi arogantnega, poraz pa prav tako vsebuje lepo stvar. Po njem analiziramo opravljeno delo in poskušamo popraviti napake. Po porazih se rojevajo zmage, saj ko se napaka ugotovi in odpravi, se pojavlja strast za vnovično dokazovanje," meni papež.
Prepričan je, da je žrtev izraz, ki si ga delita šport in religija. "Nihče si ne želi mučenja, naporen trud nas bremeni, če pa vidiš v tem smisel, je breme lažje. Zato žrtev zahteva disciplino, da bi postala uspeh. Za tega ni dovolj le sanjati, treba je biti zbujen in naporno delati," je prepričan.
Meni tudi, da je pri uspehih vse prevečkrat spregledan trener: "V trenutku zmag športnikov se trenerjev nikoli ne vidi. Ne stopi na zmagovalni oder, ne dobi kolajne, ne pojavlja se pred kamerami. Ampak brez trenerja prvak ne moreš postati. Samo trening telesa ni zadosti, treba je znati govoriti srcu, motivirati, popravljati napake. Pravi pedagog ve, kako je treba ravnati s srci rojenih prvakov."
