Biden bo Deb Haaland imenoval na položaj, ki se neposredno ukvarja z vprašanji domorodnega prebivalstva v ZDA ter skrbi za nacionalne parke in vse javne zvezne površine v ZDA. Notranje ministrstvo v ZDA nima opravka z delom policije ali pravosodja.
"Gre za zares zgodovinsko imenovanje in velik dan za vse domorodno prebivalstvo," je izjavil Jonathan Nez, predsednik enega največjih indijanskih plemen Navajo.
Haalandova, ki je pripadnica plemena Laguna Pueblo, je izjavila, da bo njeno imenovanje pomenilo veliko razliko za domorodne Američane, ki bodo imeli opravke z zvezno vlado. "Ne bo jim treba razlagati, kaj pomeni plemenska suverenost," je dejala v pogovoru za agencijo AP.
Še vedno odplačuje študentski dolg
Doslej je bila na položaju predsednice demokratske stranke Nove Mehike in upraviteljica indijanskih plemen. Oba starša sta bila vojaka, 60-letna mati samohranilka Haalandova pa pravi, da še vedno odplačuje del študentskega dolga zase in za hčerko.
Na najvišjem položaju v ameriški vladi je bil doslej od Indijancev podpredsednik ZDA Charles Curtis pri predsedniku Herbertu Hooverju. Curtis je bil po materini strani deloma potomec plemena Kaw.
Notranje ministrstvo ZDA ima 70.000 uslužbencev in nadzira 20 odstotkov vseh zemljišč v ZDA. Pod vlado predsednika Donalda Trumpa so se zvezna zemljišča odpirala za izkoriščanje naravnih bogastev, Biden pa prinaša novo bolj okoljsko naravnano politiko. Analitiki ocenjujejo, da ni nobenega dvoma, da bodo naftna, plinska in rudniška industrija proti njeni potrditvi.
Na položaj upravitelja Agencije za zaščito okolja (EPA) namerava Biden postaviti Michaela Regana iz Severne Karoline, ki je sedaj na enakem položaju v svoji državi. V primeru potrditve bo Regan prvi temnopolti upravitelj v zgodovini EPA. Na položaju bo tesno sodeloval s Haalandovo pri izvajanju nove Bidnove okoljske politike.
