Do mesečnega temeljnega dohodka so torej upravičeni tudi kmečki zavarovanci, ki so v pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni iz naslova opravljanja dejavnosti. Pri tem zanje, enako kot za preostale kategorije upravičencev, velja, da v izjavi, s katero zaprosijo za pomoč, sami ocenijo upad prihodkov v primerjavi z letom prej. Kot je znano, gre za ukrep, ki ga je vlada sprejela že v prvem valu epidemije, le da je v drugem valu pogoje zaostrila.
Upad prihodka na podlagi lastne ocene
Kmečki zavarovanec mora za pozitivno rešeno izjavoza pridobitev mesečnega temeljnega dohodka dokazati, da je letos zaradi epidemije zaslužil najmanj petino manj kot lani. In prav v tem dokazovanju tiči težava. »Izjavo o upadu prihodka poda upravičenec na podlagi lastne ocene poslovanja. Če se kasneje izkaže, da ta ocena ni zadostila predpisanim pogojem, da torej njegov prihodek ni upadel za najmanj 10 oziroma 20 odstotkov, kar bodo preverjali in ugotavljali dacarji, bo moral denar vrniti. Zakon torej povsem jasno določa krog upravičencev, ni pa povsem jasen v delu, ki se nanaša na način ugotavljanja upada prihodkov, kar pride še posebej do izraza pri kmečkih zavarovancih, kajti prav na področju kmetijstva obstajajo specifike pri načinu ugotavljanja dohodka, s tem pa tudi prihodkov,« razlaga Urška Ahlin Ganziti s pravnega sektorja Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.
»Na zbornici se že vse od začetka epidemije oziroma natančneje od sprejema prvih ukrepov za blažitev njenih posledic srečujemo z vprašanjem, kako naj kmečki zavarovanec dokaže upad prihodkov. Tisti, ki vodijo knjigovodstvo, bodisi za celotno kmetijo bodisi so nosilci druge ali dopolnilne dejavnosti, z dokazovanjem ne bodo imeli težav. Povsem drugače pa je s tistimi, ki so obdavčeni po dohodku iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, in kmečkimi zavarovanci, ki niti ne izkazujejo dohodka, saj je na primer vse pisano na nosilca kmetije.«
Zapletena birokratska latovščina
Na finančnem ministrstvu so pojasnili, da bodo lahko kmetje, ki za dejavnost svoje kmetije ne vodijo knjigovodstva in njen dohodek izkazujejo na podlagi pavšalno določene davčne osnove, upravičenost do ukrepa po potrebi dokazovali na podlagi drugih razpoložljivih podatkov. »To so na primer knjigovodske evidence FADN-knjigovodstva, podatki iz obračuna DDV oziroma uveljavljanja pavšalnega nadomestila DDV, za sektorje, za katere pristojno ministrstvo ugotovi izpolnjevanje pogojev za razpis finančnega nadomestila, pa tudi na podlagi samega dejstva, da pretežni del dejavnosti posameznega upravičenca predstavlja prav dejavnost sektorja v težavah po določbah 74. člena ZIUZEOP, še posebej, če to podporo kmetija tudi dejansko uveljavi.«
Prevod birokratske latovščine pa bi najbrž večina potrebovala tudi pri sporočilu finančne uprave, ki se nanaša predvsem na tiste kmečke zavarovance, ki ne razpolagajo s katerim od zgoraj navedenih dokazil. »V primerih, ko upravičenec ne bo predložil izjave o vračilu mesečnega temeljnega dohodka, z vidika Fursa pomeni, da je z gotovostjo uspel ugotoviti, da je pogoj, ki se nanaša na upad prihodkov, izpolnjen. Predvidevamo, da bo kmet svoje ugotovitve utemeljil na preverljivih dejstvih in jih podprl z ustreznimi dokazili. Če pa ne razpolaga z nikakršnim dokazilom, torej tudi sam ne more pravilno oceniti upada prihodkov, kar pomeni, da bo moral pomoč vrniti.«
Kakšna je verodostojna zasebna evidenca
Na finančni upravi dodajajo, da je mogoče upad prihodkov dokazati tudi na podlagi morebitnih preklicanih pogodb med kmetom kot dobaviteljem in prevzemnikom blaga, iz katerih izhaja upad poslovanja glede na leto 2019. »Poleg tega menimo, da vsak subjekt, ki posluje na trgu, tudi tisti, ki ni zavezan k vodenju poslovnih evidenc, vodi podatke o svojem poslovanju, vsaj za svoje lastne, zasebne namene. Tudi te evidence lahko predstavljajo ustrezno dokazilo, vendar samo, če so takšne, da jih davčni organ lahko verodostojno presoja.«
